Piše: G. B.
“Pravoslavni verniki danes, 13 dni po katoliških in evangeličanskih, praznujejo božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Praznik so dočakali opolnoči s prvo božično liturgijo, dopoldne bo v cerkvah potekala še druga božična liturgija,” poroča STA.
Pred praznikom je pravoslavne vernike v Sloveniji v poslanici na TV Slovenija nagovoril administrator zagrebško-ljubljanske metropolije Kiril Bojović. Med drugim je dejal, da Pravoslavna cerkev slavi samo tri rojstva – Kristusovo, Device Marije in Janeza Krstnika, pri čemer pa je Kristusovo rojstvo posebno, saj skozenj proslavljajo vsako drugo rojstvo. Vprašal se je, zakaj je bilo Kristusovo rojstvo tako posebno, in odgovoril: “Jezus Kristus je Božji sin, ki ni podrejen času, ampak je nad vsem časom in posledično nosilec večnosti.”
Z učlovečenjem je Bog v Kristusu po besedah Bojovića za ljudi in za vsa živa bitja postal brat in večni sobrat. “To pomeni, da je Bog z nami in ko je Bog z nami in v nas, se nam bi treba bati minljivosti, nobene stihije ali snovi, ampak se lahko zgolj radujemo v srečanju s Kristusom ter dvignemo svoje misli in srca od minljivih stvari tega sveta,” je še dejal.
No, informacija o pravoslavnem božiču ne drži povsem, saj se nanaša le na pravoslavne cerkve, ki vztrajajo pri starem julijanskem koledarju. Vendar tudi ta koledar za današnji dan kaže 25. december. Ker zaostaja 13 dni za gregorijanskim koledarjem, ki je sprejet v Evropi tudi v civilno rabo, se je nekako uveljavila krilatica, da je pravoslavni božič 7. januarja. Vendar so nekatere pravoslavne cerkve sprejele dobrih sto let staro Milankovićevo reformo julijanskega koledarja (iz leta 1923), ki prinaša dolgoročno celo natančnejši koledar od gregorijanskega, vsaj kar se tiče prestopnih let. Je pa problematičen glede izračuna datuma velike noči in za zdaj še ne prinaša rešitve skupnega praznovanja največjega krščanskega praznika za vse Cerkve.
V teh sto letih so to reformo sprejele pravoslavne Cerkve Grčije, Bolgarije, Romunije, Cipra, grška patriarhata v Aleksandriji ter Antiohiji, prav tako pravoslavne Cerkve Albanije, Češke, Slovaške ter na območju širše Amerike. Zadnja je omenjeni koledar sprejela ukrajinska pravoslavna Cerkev kijivskega patriarhata.
Informacije o tem, katere pravoslavne Cerkve oz. patriarhati so sprejele reformo in katere ne, se včasih med seboj precej razlikujejo. Nekatere pomembne avtokefalne pravoslavne Cerkve, med katerimi je tudi Srbska pravoslavna Cerkev, so to reformo zavrnile in vztrajajo pri starem julijanskem koledarju. STA navaja, da pri tem vztrajajo vsi stari patriarhati, torej s sedeži v Carigradu, Jeruzalemu, Aleksandriji ter Antiohiji. Gre za najstarejše škofovske sedeže krščanskih Cerkva, vendar je v teh mestih celo več patriarhov, ki so ločeni za pravoslavni, vzhodno katoliški in latinsko katoliški del kristjanov. Denimo v Jeruzalemu.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve tako božič 7. januarja (po civilnem koledarju) praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Uredništvo Demokracije se pridružuje čestitkam in dobrim željam ob božiču vsem vernikom, ki praznujejo božič po starem julijanskem koledarju, v želji, da v prihodnje pride do skupnega praznovanja krščanskih praznikov.
