Dan slovenske hrane, ki ga od leta 2012 obeležujemo tretji petek v novembru, letos poudarja pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane. V zadnjih desetletjih je namreč izginilo več rodovitnih tal, ta trend pa se nadaljuje, zato je treba s tlemi pravilno ravnati, so opozorili na kmetijskem ministrstvu.
Ministrica Aleksandra Pivec je ob tem poudarila, da se mora kmetijstvo tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča. Eden od načinov je tudi ekološko kmetovanje.
Slovenija ima kar 85 odstotkov kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki, kar je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja. “Ekološko kmetovanje ima v Sloveniji veliko priložnosti za razvoj, je lahko pravi odgovor za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki,” je poudarila.
“Ob dnevu slovenske hrane naj bo v ospredju misel o tleh, kmetijskih površinah kot temelju in pogoju za pridelavo kakovostne hrane. Ob vsakem grižljaju sočnega jabolka, slastnega kruha z medom in maslom, ob vsakem požirku mleka se vsakič znova spomnimo, da je naša odlična domača hrana pridelana na zdravih slovenskih tleh. Ohranimo jih za prihodnje rodove,” je še izpostavila ministrica.
Tudi na ministrstvu za okolje in prostor izpostavljajo pomen varovanja tal in preudarnega ravnanja z njimi. Kot je poudaril minister Jure Leben, so tla živ in dinamičen del okolja, ki ima v kopenskih ekosistemih bistveno večjo vlogo, kot je bilo to prepoznano doslej – predstavljajo namreč temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami.
“Kot sestavni del okolja so tla ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika, kroženja organske snovi in so osnova biotske pestrosti. Zaradi zagotavljanja okoljskih, ekonomskih in socialnih funkcij so zato izrednega pomena za ljudi in okolje,” je še dejal Leben.
Tla so ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah izpostavljena številnim grožnjam in procesom degradacije. Posledice degradacijskih procesov tal se kažejo v izgubi rodovitnosti in s tem proizvodne sposobnosti za pridelavo zadostnih količin varne hrane in biomase, izgubi ogljika in biološke raznovrstnosti, zmanjšanju sposobnost tal za čiščenje in zadrževanje vode, počasneje se razgrajujejo morebitna onesnaževala v tleh.
Nekateri degradacijski procesi tal v Sloveniji niso zaznani v takem obsegu, da bi dejansko ogrožali tla in njihove funkcije v okolju oz. so zaznani zgolj lokalno, kar pa ne pomeni, da tudi v takih primerih ni treba ustrezno ukrepati.
Grožnjo tlom na posameznih območjih države predstavljata onesnaženje tal z anorganskimi onesnaževali (predvsem kovinami in polkovinami, kot so npr. kadmij, svinec, cink, arzen, baker) in organskimi onesnaževali iz industrije in prometa (npr. poliklorirani bifenili, policiklični aromatski ogljikovodiki in mineralna olja) ter kmetijstva (ostanki fitofarmacevtskih sredstev).
Tudi erozija se pri nas pojavlja lokalno, prevladuje predvsem vodna erozija, v manjši meri tudi vetrna.
Največja prepoznana grožnja tlom v Sloveniji pa je prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali in utrjevanje oz. zbijanje tal, ker to predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo funkcij in storitev, ki jih tla v okolju zagotavljajo.
“Varstvo tal je ključnega pomena tudi pri spopadanju z globalnimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, varnost preskrbe s hrano, zdravje ljudi, varstvo naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter nenazadnje tudi migracije, in jim bo treba pri snovanju politik in načrtovanju razvoja dati bistveno večji pomen,” so na kmetijskem ministrstvu še navedli pred dnevom slovenske hrane, ki ga spremlja tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.
