Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
Zadnja javnomnenjska raziskava agencije Parsifal je jasno pokazala, da si ljudje ne želijo nepotrebnega in finančno potratnega povečevanja števila ministrstev. Proti bi bilo kar 50,4 odstotka vprašanih, 16,7 je ideji naklonjenih, 22,3 odstotka se referenduma nebi udeležila, 10,7 odstotka pa je neodločenih.
Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za Novo24TV opravila agencija Parsifal (med 10. 10. in 14. 10. 2022), kažejo, da bi proti povečanju števila ministrstev glasovalo 50,4 % anketirancev. Za povečanje števila ministrstev bi glasovalo 16,7 % anketirancev in 22,3 % anketirancev se referenduma ne bi udeležilo, ostali (10,7 %) so neodločeni.
Referenduma proti povečanju števila ministrstev bi se udeležilo 67,1 % anketirancev. Spomnimo, da želi vlada Roberta Goloba povečati število ministrstev, opozicija pa temu nasprotuje in napoveduje referendum o tem vprašanju. V nadaljevanju je prikazana tudi podpora oziroma nepodpora vladnemu zakonu skozi čas (trije datumi).
Foto: Parsifal
Nepodpora novemu zakonu je bila najnižja 25. junija 2022, ko je znašala 41,4 %, 2. septembra 2022 je narastla na 52,4 %, na zadnji merilni dan, torej 14. oktobra 2022, pa je malce upadla na 50,4 odstotka. Proti je več moških (54,1 %) kot žensk (46,7 %). Največ jih nasprotuje v starostni skupini 35–54 let (61,1 %) in največ takšnih, ki imajo poklicno izobrazbo (63,4 %).
Foto: Parsifal
Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 705 anketirancev, od tega 50,1 % žensk. Povprečna starost znaša 53,5 let, standardni odklon je 16,8. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (46,6 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (33,6 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (19,8 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,2 %),
sledijo tisti z dokončano višjo.
Foto: Parsifal
Visoko izobrazbo ali več (28,8 %), 20,6 % anketirancev ima poklicno šolo in 16,5 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,6 %), sledi mesto (27,2 %) in manjši kraj (17,2 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,1 %), sledita podravska (15,9 %) in savinjska (11,6 %) statistična regija.
