6.1 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Ali novi zakon o tujcih preprečuje zlorabe socialnih transferjev, pravic in bonitet? Na območju nekaterih upravnih enot je nadpovprečno veliko prijavljenih tujcev…

Prijava prebivališča v Republiki Sloveniji tujcem velikokrat predstavlja privilegij, ki v nadaljevanju omogoča pridobitev številnih socialnih transferjev, pravic in bonitet, zato je poslanka SDS mag. Karmen Furman na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje, v katerem jo zanima, s kakšnimi delovnimi procesi in na osnovi katerih kriterijev zaposleni na upravnih enotah od sprejetja novega zakona o tujcih v letu 2019 spremljajo, nadzirajo, predvsem pa preprečujejo zlorabe instituta prijave naslova prebivališča na območju svoje upravne enote?

 

Poslanka Karmen Furman je uvodoma spomnila, da je že na začetku leta naslovila poslansko vprašanje, ki se je navezovalo na število tujcev s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji in zneske socialnih pomoči. Dobro znano namreč je, da prijava prebivališča mnogokrat predstavlja le pot do pridobitve socialnih transferjev, pravic in bonitet.

Zlorab v praksi ne manjka
V praksi so nam vsem dobro poznani primeri prijav prebivališča zgolj z namenom pridobitve različnih socialnih transferjev, pravice do dodatka za ločeno življenje, pravice do združitve družin, pravice do vstopa posameznika v Republiko Slovenijo iz naslova študija, pa čeprav ta oseba potem v naši državi nikoli ne študira, in drugo.

Glede na številne zlorabe v praksi, ko se na območju posameznih upravnih enot zaznava nadpovprečno veliko število prisotnih in tudi prijavljenih tujcev, se lahko predpostavlja, da ni vzpostavljene povezave med različni registri, ki vsebujejo potrebne podatke za preprečevanje tovrstnih zlorab in da pristojni organi delujejo zgolj parcialno oziroma med seboj ne sodelujejo. Z namenom preprečitve tovrstnih zlorab so s sprejetjem novega zakona o tujcih (ki se je začel uporabljati avgusta 2017) upravne enote postale prekrškovni organ, ki je po zakonu pristojen ugotavljati dejansko stanje na terenu.

Foto: SDS

V zvezi z navedenim je Furmanova Vlado Republike Slovenije vprašala naslednje:

1. Koliko tujcev prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in koliko oseb na podlagi združitve družine? Prosim za podatek na dan 31. 12. 2019 ter ločeno za obdobje od 2009 do 2019, po posameznih letih 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 ter po upravnih enotah.

2. Kolikšno je bilo število prejemnikov socialne pomoči in kolikšen skupen znesek prejetih pomoči tujcem z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebam na podlagi združitve družine v letih 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, ločeno po upravnih enotah?

3. S kakšnimi delovnimi procesi in na osnovi katerih kriterijev zaposleni na upravnih enotah od sprejetja novega zakona o tujcih v letu 2019 spremljajo, nadzirajo, predvsem pa preprečujejo zlorabe instituta prijave naslova prebivališča na območju svoje upravne enote?

4. Kdo izvaja nadzor nad uradnimi osebami, ki izvajajo nadzor prijave prebivališča in kakšne so bile do sedaj ugotovitve tega nadzora?

5. Kakšne sankcije ste do sedaj izvedli zoper morebitne ugotovljene nepravilnosti in ali ste ter kakšne ukrepe ste sprejeli za preprečevanje ugotovljenih zlorab v prihodnje?

Hana Murn

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine