Nekdanji nemški zdravstveni tehnik, ki ga obtožnica bremeni umora 100 bolnikov, je danes ob začetku sojenja priznal krivdo za očitane zločine. Krvava dejanja 41-letnega Nielsa Högla so pretresla Nemčijo, saj gre za enega najhujših primerov množičnih umorov v tej državi po drugi svetovni vojni.
Kot je na sodišču v mestu Oldenburg na Spodnjem Saškem danes dejal Högel, so obtožbe v veliki meri resnične. Nekdanjega zdravstvenega tehnika, ki je delal v bolnišnicah v Oldenburgu in Delmenhorstu, bremenijo, da je med februarjem 2000 in junijem 2005 moril naključno izbrane bolnike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Bolnikom je Högel glede na obtožnico vbrizgal zdravilo, ki je vodilo v odpoved srca, in to z namenom, da jih je nato lahko oživljal, s čimer je želel narediti vtis na kolege. V večini primerov se bolniki niso več zbudili. Po mnenju tožilstva je bil njegov motiv poleg tega tudi dolgčas. Njegove žrtve so bile stare med 34 in 96 let.
Sojenje, ki bo trajalo najmanj do maja prihodnje leto, naj bi osvetlilo smrt najmanj stotih bolnikov, morilski zdravstveni delavec pa sicer že približno deset let služi dosmrtno zaporno kazen zaradi šestih podobnih zločinov.
Svojci ubitih, ki so zaradi pomanjkanja prostora na sodišču v Oldenburgu zbrali v tamkajšnji večnamenski dvorani, si želijo predvsem pravice, prav tako pa želijo razumeti, kako je lahko Högel pet let moril po zdravstvenih ustanovah, tega pa niso opazili ne njegovi nadrejeni ne policija in ne pravosodje, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Storilec ni nikoli izkazal pravega kesanja za svoja dejanja. Po navedbah njegovih sojetnikov naj bi čutil zadoščenje, da je največji zločinec v Nemčiji po drugi svetovni vojni.
Preiskovalci poleg tega domnevajo, da je resnična številka njegovih žrtev višja od potrjenih 64 v Delmenhorstu in 36 v Oldenburgu. Bilo naj bi jih več kot 200, česar pa ni mogoče dokazati, saj so bili številni bolniki upepeljeni.
Högla so sicer prijeli leta 2005, ko so ga presenetili, ravno ko je nameraval bolniku v Delmenhorstu vbrizgati nepredpisano zdravilo.
Leta 2008 so ga nato zaradi poskusa umora obsodili na sedem let zapora. Leta 2009 je moral za zapahe, za katerimi je tudi ostal, saj so mu v letih 2014 in 2015 po pritiskih svojcev sodili še enkrat. Tedaj je priznal umore in poskuse umora še petih ljudi. Posledično so ga obsodili na dosmrtno ječo z možnostjo pogojnega izpusta po 15 letih.
Zdravstveni tehnik je zatem svojemu psihiatru priznal še najmanj 30 umorov v Delmenhorstu, nakar je policija preiskavo razširila na bolnišnico v Oldenburgu, kjer so posledično izkopali 134 posmrtnih ostankov umrlih. Šele tedaj so spoznali obseg morije, ki je šokirala Nemčijo.
Ko bodo sojenje Höglu zaključili, bodo morali pred sodnike stopiti tudi njegovi nekdanji sodelavci in nadrejeni.
