Piše: C. R.
Pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja je ob 30-letnici razglasitve samostojne Slovenije v občini Šentjernej potekal simpozij Zelena prihodnost. Ob spominjanju dogodkov, ki so pred tridesetimi leti povezali in poenotili slovenski narod je bil simpozij usmerjen predvsem v prihodnost in cilj, da z zeleno preobrazbo ob pomoči digitalizacije tudi prihodnjim generacijam omogočimo življenje v zdravem in podnebno prijaznem okolju.
Trideset let po tem, ko smo Slovenci ponosno in složno stopili na pot samostojnosti ter proti evropski prihodnosti, stoji naša država skupaj s svetom pred novim pomembnim izzivom – podnebno krizo, ki lahko bolj kot sam planet ogrozi predvsem ljudi, generacije naših otrok in tistih, ki prihajajo za njimi. V občini Šentjernej smo zato letošnji jubilejni dan državnosti obeležili s posebnim, v zeleno prihodnost usmerjenim, simpozijem Zelena prihodnost. Z njim želimo povezati vse deležnike, ki so in bodo soustvarjali prihodnost družbe – politiko, gospodarstvo in lokalne skupnosti za nov skupen cilj – brezogljično zeleno Slovenijo še pred letom 2050.
Ob uvodnem pozdravu župana občine Šentjernej, g. Simončiča, je udeležence najprej nagovoril predsednik prve slovenske vlade in predsednik organizacijskega odbora, g. Lojze Peterle, ki je izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovanja in pozitivnega pristopa do potrebnih sprememb v luči zelene preobrazbe. Pohvalil je tudi ambicije gospodarstvenikov, da se izkažejo pri aktivnostih za razogljičenje Slovenije.
Predsednik republike Borut Pahor je izpostavil: “Zeleni evropski dogovor je izjemna priložnost, imenitno bo, če jo bo Slovenija znala izkoristiti in bo v ospredju držav, ki si bodo prizadevale za uveljavitev okoljskih ciljev. Le tako bomo ohranjali našo deželo lepo in uveljavili primerjalne prednosti, ki jih spričo naravnih danosti ima«.
Pred pričetkom okrogle mize je z udeleženci svoja razmišljanja delil tudi nekdanji francoski predstavnik v Evropskem parlamentu, g. Alain Lamassoure, ki je Sloveniji čestital za uspehe, ki jih je dosegla v zadnjih 30- ih letih.
Na okrogli mizi, so sodelovali državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, g. Blaž Košorok, direktor družbe Hidria Holding, dr. Iztok Seljak, župan Grosuplja ter predstavnik iniciative SEESARI, dr. Peter Verlič, predsednik uprave družbe GEN-I in programski vodja simpozija, dr. Robert Golob, ter moderator omizja, g. Lojze Peterle.
»Samo enotni lahko kot državljani Evrope naslavljamo podnebne spremembe. Kot predsednik uprave energetskega podjetja se zavedam odgovornosti, ki jo ima za zeleno preobrazbo gospodarski sektor. Gospodarstvo želi prispevati k družbeni blaginji in lahko podpre politiko pri doseganju okoljskih ciljev. V GEN-I verjamemo v te cilje in smo pripravljeni vanje vložiti 1 milijardo evrov lastnih sredstev,« je na simpoziju, kjer so zbrani podpisali tudi Deklaracijo za zeleno prihodnost Republike Slovenije, poudaril dr. Golob.
Z Golobom se je strinjal tudi predstavnik gospodarstva, direktor družbe Hidria Holding, g. Iztok Seljak, ki verjame, da lahko uspemo le, če smo prvi in prebojni in se ne sprašujemo ali bomo uspeli slediti drugim.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo g. Blaž Košorok je dodal, da je politika prepoznala pripravljenost gospodarstva in sprejela več zakonov za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Naloga vlade je prepričati ljudi, da je pot v nizkogljično družbo možna. Za to pa mora postaviti strateške usmeritve.
Po mnenju dr. Petra Verliča nas za zeleno preobrazbo čaka še veliko dela. »Evropska prometna politika se prične na dvorišču naših občin. Zeleni izziv moramo sprejeti, čeprav nas čaka še veliko dela.«
Ob koncu okrogle mize so udeleženci podpisali še Deklaracijo za zeleno prihodnost Slovenije. V njej so se zavzeli za razogljičenje Slovenije do leta 2050, za ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter za družbeno in okoljsko pravičnost.
Voditelji EU so se zavezali, da bo Evropa, kot že tolikokrat doslej, nosilka sprememb v globalnem merilu. Zaveze po izjemno ambicioznem 55-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je Evropska komisija podkrepila z vrsto zakonodajnih, razvojnih in finančnih ukrepov, med katerimi posebej izstopa Evropski zeleni dogovor. Slednji bo temelj vseh razvojnih politik v prihodnjem desetletju, saj morajo spremembe zajeti celotno družbo. To je prepoznal tudi slovenski politični vrh, zato so dogodki z namenom snovanja skupne poti, ki bo opolnomočila posameznike, državo, lokalne skupnosti in podjetja pa opremila za prihodnost, več kot dobrodošli.
Vir: www.gen-i.si
