2.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Na 3. Dnevih slovenskega lesarstva tudi o povečanju prepoznavnosti lesarskega poklica

Piše: C. R.

Počasi se zaključujejo 3. Dnevi slovenskega lesarstva – osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki poteka v Ljubljani in je v dveh dneh privabil več kot 250 udeležencev. Na strokovnih predavanjih domačih in tujih strokovnjakov so bili predstavljeni globalni, evropski in tudi regionalni trendi, izzivi lesne industrije in pohištvenega sektorja, pa tudi številne priložnosti, ki jih prinašata zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost. V času dogodka so bili slavnostno razglašeni tudi prejemniki nacionalnih nagrad in priznanj za lesarski presežek leta, odvila pa so se tudi mednarodna poslovna srečanja lesarskih podjetij.

Današnji dan je potekal v znamenju razprav o kadrih in poklicih v lesarstvu ter pomoči lesarskim podjetjem pri širitvi poslovanja na tuje trge ter mednarodnih poslovnih srečanj lesarskih podjetij.

Pomanjkanje kadra v lesarstvu ne velja le za Slovenijo, temveč gre za globalno težavo, saj se mladi pretežno zaradi premajhnega plačila in težkih pogojev dela ne odločajo za poklice v tej panogi, je bilo povedano v dopoldanskem delu dogodka. To je tudi razlog, da v nekaterih državah celo opuščajo tovrstne izobraževalne programe. Po besedah Damirja Orehovca, državnega sekretarja z Ministrstva za znanost, šport in izobraževanje, si država prizadeva narediti lesarski poklic bolj privlačen. »Ena od rešitev za večji interes za lesarske poklice je večja vključenost dijakov v vajeništvo, s čimer jim bo tekla delovna doba in bodo za svoje delo med šolanjem dobili plačilo. Delodajalci pa bodo – seveda ob pogoju ustreznejšega plačila in boljših delovnih pogojev – lažje zadržali takšnega vajenca,« je dejal. Ob tem je poudaril, da je na slovenskih lesarskih šolah trenutno 900 dijakov, le slabih deset odstotkov pa jih je udeleženih v vajeništvu.

Dnevi slovenskega lesarstva. (foto: STA / SPIRIT Slovenija)

Sicer pa so se udeleženci lahko seznanili tudi s potekom prenove študijskih in srednješolskih programov lesarstva in o zaznanem povečanju vpisa na te programe v zadnjih nekaj letih. Bernard Likar iz Lesarskega grozda je predstavil kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu –  KOCles 3.0, ki ga letos s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo izvajajo že tretjič. »V času usposabljanja zaposleni pridobijo znanja, ki prispevajo k inovativnosti in prebojnosti podjetja, v katerem so zaposleni oziroma njegovih izdelkov ter povečujejo njegovo konkurenčnost. Motivirani in kompetentni zaposleni so največja vrednost vsakega podjetja,« je zaključil. Sledila je predstavitev mednarodnega projekta Allview. Gre za evropski projekt, v katerem sodeluje 22 partnerjev iz 8 držav, katerega cilj je vzpostaviti Center odličnosti poklicnega izobraževanja za evropsko lesno industrijo. V tem sklopu so ustvarili tudi spletno pametno platformo za tiste, ki iščejo izobraževanja, kot tudi za podjetja.

Kasneje so na okrogli mizi predstavniki delodajalcev in predstavniki izobraževalnih institucij razpravljali o tem, kako delodajalci iščejo delavce, kako fakultete skrbijo za stik študentov z delodajalci, kako je poskrbljeno za dotok kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje, o šolskem in vajeniškem sistemu ter kako privabiti več novih kadrov in navdušiti mlade, da se odločijo za lesarske poklice. Dotaknili so se tudi uspehov, ki jih naši dijaki dosegajo na mednarodnih tekmovanjih, trajnostne naravnanosti in ozaveščenosti mladih ter kako povečati prepoznavnost lesarskega poklica, kot sodobnega poklica s svetlo prihodnostjo. Marko Kajzer iz podjetja Kampo, d. o. o. je dejal: “Lesarski poklic je edini poklic, ki ima v Sloveniji surovino, ki se obnavlja.”

Popoldanski del so zaznamovale predstavitve aktivnosti za pomoč lesarskim podjetjem pri širjenju poslovanja na tuje trge. Mateja Jarc, vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije na SPIRIT Slovenija je celovito predstavila paleto pomoči, ki jih agencija sklepaj z ministrstvom nudi podjetjem pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. Robert Florjančič iz podjetja Mizarstvo Florjančič pa je predstavil podjetje, ki je usmerjeno v izvoz in je primer dobre prakse uspešne internacionalizacije.

Dnevi slovenskega lesarstva. (foto: STA / SPIRIT Slovenija)

Za zaključek je koordinatorka mednarodnega projekta Furniture Go International iz Transilvanskega pohištvenega grozda Valeria Manea predstavila projekt, v katerega so trenutno vključena podjetja oziroma pohištveni grozdi iz šestih držav, in sicer Bolgarije, Češke, Romunije, Španije, Slovenije, Švedske. Namen projekta je izvajanje skupne strategije internacionalizacije, zbiranje in obdelava vseh informacij in izkušenj, potrebnih za vstop na nove trge z največjimi možnostmi za uspeh.

Sledila so tudi mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje in opreme.

Udeleženci 3. Dnevov slovenskega lesarstva so bili z vsebino in organizacijo dogodka zelo zadovoljni. Tovrstna srečanja pozdravljajo, saj po njihovem mnenju podjetjem ponujajo vpogled v domače in tuje trende, novosti in spremembe lesarske panoge, obenem pa ponujajo tudi odlično priložnost za izmenjavo medsebojnih izkušenj in dobrih praks.

Namen dogodka, ki sta ga organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, je bil predstaviti ključne izzive in priložnosti lesno-predelovalne panoge, ki jo čakajo pri prehodu v ogljično nevtralno in digitalizirano družbo ter opozoriti na pomen lesa pri blaženju podnebnih sprememb.

Vir: SPIRIT Slovenija

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine