Da bi bili srečni in bogati (če vas denar osrečuje), ne potrebujete univerzitetne diplome, niti šole ne. Seveda je to mogoče le v svobodnih (in demokratičnih) državah.
V totalitarnih in tiranskih državah ali državah, kjer so na oblasti (kaviar) levičarji, kot je denimo Slovenija, je pogosto slišati: »Kako ima lahko nekdo boljšo plačo od nas, ki imamo diplomo.« Ali: »On, ki ima samo srednjo ali osnovno šolo, je boljše plačan kot jaz, ki imam doktorat. Zakaj sem potem študiral?«
Seveda, diploma je običajno pogoj, da dobiš službo v javni upravi. To pomeni, da lažje dobiš službo, če imaš formalno izobrazbo. Tudi v zasebnem sektorju. Toda taka izobrazba sama po sebi ni dovolj za uspešnost. Na prostem trgu ljudje zaslužijo toliko, kolikor so njihove storitve vredne drugim ljudem. Zato je formalna izobrazba pomembna le v socialističnih (levih) družbah, v svobodnih (kapitalističnih) družbah pa višina dohodka ni odvisna od izobrazbe.
Čeprav ima večina najbogatejših Zemljanov (po reviji Forbes okoli 80 odstotkov) visoko izobrazbo (tudi na najbolj elitnih univerzah), poglejmo nekatere, ki so obogateli z delom svojih rok in niso imeli univerzitetne izobrazbe.
Walt Disney je zapustil šolo s šestnajstimi leti, da bi šel v prvo svetovno vojno. Po vonji se je zaposlil kot ilustrator reklamnih posterjev in panojev. Leta 1921 je narisal prvi animirani film, nato pa sta z bratom odprla družbo, ki je proizvajala animirane filme. Ob smrti 1966 je bila njegova družba vredna 150 milijonov dolarjev (v današnji vrednosti okoli milijardo).
Tudi Ray Kroc je pobegnil iz šole s 15 leti, da bi šel na bojišča prve svetovne vojne. Potem, ko je podjetje njegovega očeta propadlo v gospodarskem polomu 1929, je postal trgovski potnik. Leta 1954 je predlagal lastnikoma okrepčevalnice McDonalds, da združijo moči in ustvarijo »nov tip okrepčevalnice«. Ob smrti 1984 je bil »težak« pol milijarde dolarjev (okoli tri milijarde v današnji vrednosti).
Sir Richard Branson je komaj izdelal srednjo šolo in ravnatelj mu je dejal, da bo »postal bodisi milijonar, bodisi končal za rešetkami«. Namesto študija se je lotil poslov, prodajal je božična drevesca, osnoval revijo »Student«, pri petindvajsetih pa osnoval založbo Virgin, iz katere je nastal današnji holding Virgin Group, ki obsega 350 podjetij in je vreden okoli šest milijard dolarjev.
Evan Williams je po poldrugem letu zapustil univerzo v Nebraski in se lotil kreiranja informacijskih sistemov. Leta 2006 je sodeloval pri ustvarjanju Twitterja, njegovo bogastvo danes ocenjujejo na tri milijarde dolarjev.
Mark Zuckerberg je zapusti študij na Harvardu, ker se mu je zdelo šolanje izguba časa in se je raje posvetil razvoju Facebooka. Njegovo bogastvo se danes ocenjuje na približno 70 milijard dolarjev.
Steve Jobs je bil posvojenec ne ravno bogatih staršev. Ker ni želel zapravljati njunega denarja za študij, se je raje zaposlil kot tehnik v Atariju. V domači spalnici in kasneje garaži je začel razvijati informacijske sisteme in ostalo je zgodovina.
Amancio Ortega nima nobene formalne izobrazbe, pri trinajstih letih je začel delati kot vajenec v tekstilni tovarni, kasneje je napredoval v vodjo trgovine. Z izkušnjami se je lotil lastnega posla v tekstilu in pri 27 letih odprl majhno tekstilno tovarno. Danes je eden najbogatejših ljudi na svetu, s premoženjem vrednim okoli 68 milijard dolarjev.
Bill Gates je pri dvajsetih letih prenehal s študijem na Harvardu, ker se mu je to zdela izguba časa in se je raje posvetil razvijanju informacijskega podjetja Microsoft. Danes je eden najbogatejših ljudi na svetu, s premoženjem vrednim okoli 107 milijard dolarjev.
Ingvar Kamprad je odraščal na farmi, kjer je kot otrok pomagal staršem in podajal ribe, pridelke, božične okraske in vžigalice. S sedemnajstimi leti je osnoval Ikeo, ki je narasla na podjetje, vredno okoli šestdeset milijard dolarjev.
Henry Ford je po smrti staršev živel kot posvojenec na farmi sosedov. Kot najstnik brez izobrazbe je odšel v Detroit, kjer je delal v mehanični delavnici, nato kot inženir-samouk pri Edisonu, dokler ni odprl lastne delavnice in jo začel širiti. Ob smrti 1947 je bil Ford nekronani »kralj avtomobilov«, s premoženjem 200 milijard dolarjev v današnji vrednosti.
