Petega oktobra 2019 je g. Matevž Krivic v SP Dela objavil prispevek z naslovom Moj pogled na zadevi Novič in Radonjić. Ker sem tudi sama veliko pisala o tem primeru (Vili Kovačič je na spletu celo odprl dosjemilkonovic.si, kjer si bralci lahko preberejo dokumente in članke o zadevi, tudi zadnjo sodbo sodnika Radonjića, ki je v ponovljenem sojenju na prvi stopnji Milka Noviča oprostil), sem mu v Pismih odgovorila.
Utemeljila sem sodnikove besede izrečene ob razglasitvi oprostilne sodbe Noviču dne 16. aprila 2019: »Ne le da ni dokazov, da je kriv, dokazano je da ni kriv.« Rekonstrukcija vožnje s kolesom od Novičevega doma do kraja umora je namreč dokazala, da Novič ne more biti morilec, ker »je za kritični čas Novičev alibi nesporen«. Sodnikova izjava je povzročila ostre odzive v pravosodju in v mainstream medijih saj je Radonjić ob izreku spregovoril o pritiskih, ki jih je doživljal med sojenjem s strani predsednika sodišča Marjana Pogačnika (na katerega je pritiskal takratni vodja SDT Harij Furlan) in še nekaterih oseb, »da mora obsoditi Noviča«. Že januarja 2019 je pritisk na izločitev sodnika izvajal pooblaščenec žene umorjenega Jamnika, odvetnik Miha Kunič, tožilka Blanka Žgajnar pa je vložila predlog za izločitev sodnika Radonjića. Kot kaže je šlo za usklajeno akcijo zgoraj omenjenih oseb! Odvetnik Kunič je kasneje Radonjića ovadil za kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, je pisalo Delo 16. aprila, vendar »je odstranitev s sodniške funkcije možna le, ko je proti sodniku uveden kazenski postopek« (je izjavil predsednik vrhovnega sodišča D. Florjančič, ki je bil z ovadbo seznanjen), ki se začne z vložitvijo obtožnega predloga. Sodnik Radonjić, ki je slutil, kaj mu »pravosodna klika« pripravlja, je še isti dan sojenje zaključil in izrekel oprostilno sodbo.
Septembra 2019 je Večer objavil članek o pritožbi tožilstva (B. Žgajnar) na sodbo, ki so jo dobili v pisni obliki julija 2019 ter o pobudi, ki jo je predsednik sodišča Pogačnik podal disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka proti sodniku Radonjiću zaradi kršitev Zakona o sodniški službi (81.člen – kršenje sodniške dolžnosti). Šlo naj bi za kršitve v časovnem obdobju, v katerem je Radonjić sodil v zadevi Novič. Pogačnik, ki sodnika med sojenjem ni izločil (ker utemeljenega razloga ni bilo!), skuša sedaj, po končanem sojenju diskreditirati delo sodnika s pritiskom na tožilca pri sodnem svetu. Sočasno sta se o ravnanju sodnika (njegovih izjavah ob izreku sodbe) izrekla sodni svet, ki je ugotovil, da so trditve sodnika o poskusu vplivanja na njegovo sodniško neodvisnost brez podlage in komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu, ki je izjave sodnika Radonjića o pritiskih označila za neskladne s kodeksom sodniške etike. To, kar kontaminiranemu sodstvu ni uspelo med sojenjem, skušajo narediti sedaj, ko sodnika »napadajo« in diskreditirajo zato, da bi »pritrdili« odvetniku Kuniču, ki se je pritožil na Višje sodišče in skuša doseči procesno razveljavitev prvostopenjske sodbe! Radonjič se je na napade takoj odzval z javnim pismom (25. september 2019), ki ga je zaključil z grozljivo ugotovitvijo: »Nekdo si želi uničiti pravno državo na Slovenskem. Res ne vem kdo, zanesljivo pa vem, kdo znotraj sodstva pri tem sodeluje!«
Medtem ko je Radonjić 16. aprila z besedami »dokazano je, da ni kriv« prst usmeril na sodno vejo oblasti, ki je Noviča obsodila, čeprav so dejstva dokazovala(!), da ni morilec, je z drugo izjavo, 25. septembra, javno in jasno oznanil, da gre za poseganje globoke države v sodno vejo oblasti, kar pomeni konec pravne države!
Kdo je Miha Kunič in, kdo se trudi, da bi zadeva zastarala?
Kot vse kaže skušajo vpleteni v umor Janka Jamnika (indici kažejo, da gre za vrhove slovenskega establišmenta – bele ovratnike) preprečiti potrditev Radonjićeve oprostilne sodbe na višjem sodišču. Poleg tožilke Žgajnarjeve se je namreč na višje (pritožbeno) sodišče pritožil tudi odvetnik oškodovanke (Jamnikove vdove) Miha Kunič, kot kaže s sklicevanjem na »procesno nekorektne reakcije sodnika Radonjića«, je nakazal (razkril?) M. Krivic , ki sojenja v sodni dvorani ni spremljal. Razveljavitev bi pomenila vračanje sodbe v ponovno odločanje, posledica pa bi bila zastaranje zadeve oktobra prihodnje leto. Miha Kunič je sin (nekdanjega) politika Jožefa Kuniča (nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu in član Mednarodnega inštituta IFIMES, najprej član LDS, nato kandidat Pozitivne Slovenije na volitvah 2011). Zanimivo je, da je sodnik Radonjić pred kratkim (20. oktobra) v oddaji Intervju na RTVS povedal, da dokumenti iz sodnega spisa jasno kažejo na vpetost »neke močne stranke« v Jamnikov umor.
V sodbi (stran 26) sodnik Radonjić zapiše: »Do dne ko je bilo prvič in edinikrat omejeno število vprašanj (16.4.2019), so vse ostale stranke (državna tožilka, trije zagovorniki in obdolženec) zastavile skupno 531 vprašanj, pooblaščenec ene od oškodovancev sam pa 410. Državna tožilka je zastavila nekaj manj kot 200 vprašanj …« Številke kažejo, da je se je odvetnik Kunič postavil(!) v vlogo tožilca – zastavil je 2krat več vprašanj kot tožilka! Nasprotno od Matevža Krivica zato upravičeno menim, da je bil sodnik nenavadno strpen do odvetnika Kuniča, ki je po moje presegel vsa pooblastila! Zato sem v svojem novem pismu, odgovoru Krivicu, napisala:
V repliki na prispevek M. Krivica v SP Dela je Vili Kovačič opozoril na »neverjetne sporne poteze predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je mirno gledal na prekoračitev pooblastil zastopnika oškodovanke (Jamnikove vdove, op.) odvetnika Mihe Kuniča, ki je hotel postati glavni tožilec v zadevi. Tega pa mu sodnik Radonjić ni dopustil, kot tudi ni nasedel taktiki tožilstva za zavlačevanje s ciljem zastaranja zadeve.«
Na tako obnašanje M. Kuniča sta me opozorili znanki, ki sta hodili na ponovljeno sojenje M. Noviču kot tudi na sojenje Michelu Stephanu, takrat obtoženemu, danes že obsojenemu k napeljevanju k umoru dr. Plavca s Kemijskega inštituta, ki mu dr. Jamnik ni podaljšal pogodbe (2010) in je Stephan takrat celo grozil z razstrelitvijo KI (je povedala priča na sojenju Stephanu). Zanimivo, da se je decembra 2014 Stephan »izognil« vabilu policije na preiskavo v zvezi z umorom Jamnika, kamor je bil povabljen tudi Novič, ki ga je nekdo s KI prijavil, češ da ima »seznam za fentanje« na katerem je tudi Jamnik. Tega seznama seveda nihče ni videl, je pa nekdo (vpleten v umor?) dosegel, da je Novič postal glavni preiskovanec. Treba je povedati, da je bil teden dni kasneje Novič že v priporu na osnovi poročila NFL (le ta takrat ni imel akreditacije za GSR delce), ki pa ni bilo podpisano s strani odgovorne osebe! Prav ta odgovorna oseba je kasneje, saj ni res, pa je, za sodišče pisala za Noviča obremenilno izvedensko mnenje!
Marca 2019 je bila opravljena rekonstrukcija vožnje od Novičevega doma do kraja kaznivega dejanja – »razčistiti predvsem možnost popolnega alibija«, je bilo napotilo Vrhovnega sodišča. Ob upoštevanju časa potrebnega za preoblačenje in opremo, odhod po stopnicah v klet po kolo, vožnjo do kraja umora in strelov, je bilo ugotovljeno, da Novič ne more biti morilec, ker »je za kritični čas Novičev alibi nesporen«.
Krivica moti, ker Radonjićeva sodba razen navajanja popolnega alibija vsebuje še mnoge dvome v Novičevo krivdo. Je skušal sodnik poudariti, kaj vse je bilo narobe v prvotni sodbi in njeni pravnomočnosti?! Izvedenec telekomunikacij Mitja Štular, ki ga je Kunič skušal izločiti, ker naj bi bil član Odbora 2014 (člani si prizadevamo za vladavino prava) je dejal, da pridobljena telekomunikacija obtoženega Noviča ne povezuje s krajem umora. Sama sem v Delu-Pisma (pa tudi drugod) večkrat argumentirala, da tudi sms sporočila dokazujejo, da Novič ne more biti morilec. Prav preko pošiljatelja sms sporočil bi lahko kriminalisti postopoma odkrivali vpletene v umor Jamnika.
Glede GSR delcev so bili nemški izvedenci jasni v poročilu Bavarskega kriminalističnega urada z dne 9.11.2016. Ing. Manthei: »Od odvzema sledi izstrelka po tako dolgem času in brez nadzora kontaminacije oz. čiščenja po našem mnenju ni mogoče pričakovati obremenilnih informacij glede podanosti sledi izstrelkov v času storitve kaznivega dejanja.« Dr. Gebhart: »Število delcev na jakni v veliki meri govori v prid tezi, da ti delci izvirajo iz različnih virov sledi izstrelov (vrst streliva) – in prej ne iz streliva kaznivega dejanja« ter »Pripisovanje delcev izstrelkov določenemu tulcu s priznanimi znanstvenimi metodami ni mogoče.« 7.12.2016 je sodnica Koleta, po končanem pričanju g. Manheina, izpustila Noviča iz pripora. Ga je kasneje (13.4.2017) morala obsoditi? Radonjićeve besede o pritiskih iz ozadja nakazujejo to možnost.
V interesu odvetnika oškodovanca bi morala biti obsodba pravega storilca. Kot kaže pri Mihi Kuniču tega interesa ni. Kljub dokazanemu popolnem alibiju Noviča, skuša odvetnik, ki je celo oviral delo sodnika Radonjića (je javno opozoril sodnik), s pritožbo na Višjem sodišču doseči razveljavitev soglasne oprostilne sodbe sodnega senata. Je bil sodnik pristranski, ker je vodil sodni proces v skladu s svojimi zakonsko določenimi nalogami?
Komu je v interesu, da zadeva drugo leto zastara in se prepreči nova preiskava Jamnikovega umora. Kaznivo dejanje umora namreč zastara šele po tridesetih letih. Sodba Višjega sodišča bo pokazala koliko je slovensko pravosodje vredno spoštovanja.
Iva Pavlin Žurman, Solkan
