Piše: Marjeta Lindič
Ukinitev muzeja o osamosvojitvi Slovenije kot samostojne ustanove je zelo nesramno dejanje, ki pomeni potrditev zamudništva. Spet nam bodo zamudniki povzročili stoletno zamudo tako, kot so nam jo povzročili pri raziskovanju prve svetovne vojne. Koliko zgodovine je odšlo v grobove po Bovškem! K sreči je Slovenija še pravočasno zapustila balkanski sod smodnika in je lahko ustanovila samostojen Kobariški muzej, za katerega se je takoj izkazalo kako izredna in prepotrebna ustanova je. Že takoj čisto na začetku samostojne Slovenije sta ga obiskala češki predsednik Vaclav Havel in madžarski predsednik Goenz, obakrat v spremstvu našega takratnega predsednika Milana Kučana. Obisk tega muzeja te je pretresel do solzi. So pa ti prelepi kraji prestali še dodatno nasilje. Malokdo še ve, da so kmalu po 2. sv. vojni hoteli potopiti dolino Trente in zgraditi hidroelektrarno, hidroelektrarno Trnovo. Takrat se je temu uprl priznani prof.dr.tehn ing. Avčin, med študenti priljubljen prof. na fakulteti za elektrotehniko UL, ki je bil velik ljubitelj gora, posebej še Trente, kjer je tudi pokopan s svojo soprogo. Trenta je imela tudi eno veliko priložnost, ki je po zaslugi zamudnikov v JLA prestolnici odplavala po bistri Soči. Šlo je za to, da bi Italijani brezplačno prepustili Sloveniji vso gradbeno mehanizacijo, ki jim je ostala po končani gradnji avtoceste Videm – Trbiž in bi jo uporabili za gradnjo povezave Kranjska gora – Trenta skupaj s predorom. Vprašanje je, ča se bo taka priložnost še kdaj ponudila, ti kraji pa bodo še naprej ostali Bogu za hrbtom, rečeno po starem. Še vedno velja, da prilika zamujena, ne vrne se nobena.
Prav to se je zgodilo partiji, ki je zamudila slovensko osamosvojitev in svojo prestižno vlogo, kar se je pokazalo na v Odmevih omenjenem sporazumu o zanikanju osamosvojitvenih zaslug, ki bolj kot ne spominja na nekakšno » konkurenčno klavzulo«. A neusmiljeni zob časa in božji mlini slej ko prej postavijo vse na svoje mesto. Tudi zaslugarstvo, jalov prestiž, laži in prevare. Sloveniji in Slovencem je zamudništvo in jalov prestiž povzročil današnjo digitalno nepismenost, zaplankanost in škodoželjnost širokih ljudskih množic. Vse to pa je bilo prihranjeno Slovencem za avstrijsko in italijansko mejo. Prav zaradi tega sploh ne morejo razumeti marginalizacije muzeja osamosvojitve, oziroma njegove ukinitve kot tudi ne ponovnega oživljanja neke nove Jugoslavije, morda celo kraljevine. V tem primeru pa bi zamudniki lahko obudili svojo avantgardno vlogo, tokrat brez Hude jame. Iz tega zornega kota je osamosvojitev Slovenije in muzej osamosvojitve en velik nesporazum in zgodovinska pomota.
