Zelo se strinjam z opozorili v Demokraciji in drugih objektivnejših časoisih, da migranti prinašajo neko novo diktaturo, mešanico nacizma in stalinizma. Gospa Merkel očitno do podrobnosti obvlada obe metodologiji. Kar pa zadeva slovensko društvo pisateljev, to sodi seveda med izvoljence tokratne diktature, tako kot so podobna društva sodila že v obeh omenjenih režimih. Seveda pa naše pisatelje pri globalizmu privlači upanje, da bodo njihova dela prevedena v različne jezike. Prazne sanje. V resnici bodo že v nekaj letih v Sloveniji lahko objavljali samo še v angleškem jeziku.
Bral pa jih ne bo nihče, če izvzamemo politično policijo, ki jo bodo sestavljali večinoma kar pisatelji sami. Ovaduštvo bo hudo, saj bodo hoteli prav ovaduški avtorji največ honorarjev pobrati kar sami. Pravzaprav je to, kar so napisali, že čisto pravo ovaduštvo, slogovno še bolj dodelano, kot so bili tisti povojni Ziherlovi, Seliškarjevi ali Janhubovi napadi skoraj na vso slovensko literaturo in kulturo, zanje premalo stalinistično.
Ti”kritiki” so takrat zavedli kar lepo število nadarjenih mladih literatov, da so se odpovedali svojemu izvirnemu ustvarjanju. Samo zato, da bi laže uspeli kot angažirani (stalinistični ali komunistični) umetniki. Nekateri nepokorni, pravzaprav najboljši, ki se že iz umetniškega nagona niso mogli in znali podrediti, pa so morali v zapor. Še danes si podobni “multikulturnik”i prizadevajo, da Balantič ne bi veljal za najbolšrga slovenskega pesnika po moderni, ja, za našega največjega evropskega pesnika, mladega genija, ki je v svoji lirik izrazil celotno tragedijo Slovencev po koncu slovenske moderne. Pa vendar, Belantič je neprimerno pomembnejši pesnik od Kosovela.zlasti zato, ker je Kosovel deloma domačijski, deloma pa univerzalen, pravzaprav socialističen. Res ne v celoti, a zlasti komunistična literarna zgodovina, ki že vse od druge svetovne vojne v Sloveniji prevladuje, zlasti v šolah, poudarja zlasti Kosovelov komunistično oziroma socialistični del njegovega opusa.
Frančiška (Franca) Buttolo
