Česa je sposoben, me prešine,
ko ob Dravi spet sem ga ugledal,
da ga vidim, sploh se ni zavedal,
jadral v svoje namreč je globine.
Da globoko zlizan je z državo,
najbrž sam pri sebi spet je gruntal
in sam sebe kot navadno puntal,
deloval preveč v obraz ni zdravo.
Se jezil na Franco je, soseda,
češ da ta je čisto nemoralen,
kazal s prstom je izraz brutalen,
in povzdignil zraven glas seveda.
Štajersko da Franca ne obvlada,
dialekt da tolče kar po svoje,
šel se z njim je tip kulturne boje,
zdelo se je ulična parada.
Mislil sem, globoko da pogledal
je sosedov Tunek spet v kozarec,
ali da dobil je hud udarec,
ob vsem tem, kar tokrat je povedal.
Nebuloze da pijanske širi,
to izpričal ulici je glasno,
zdaj bilo je murgloidno jasno,
kaj s človekom naredi delirij.