Ta veseli dan je žalost čista,
ni Tomaž mešetar skupaj spravil
svatov, da bi ohcet jim pripravil,
ni oženil znova penzionista.
Ta veseli dan je tragedija,
Karliju se nos je še podaljšal,
saj neveste Vladke ni ozaljšal,
je med svati v zraku histerija.
Ta veseli dan je polomija,
šlo po zlu ker pismo je ženitno,
ki dokazal z njim neizpodbitno
bi Tomaž, kaj vse je goljufija.
Ta veseli dan je, se ne ženi
star betežen penzionist z nevesto,
s punco premoderno, mu nezvesto,
gruča svatov nad resnico peni.
Ta veseli dan se zdaj proslavlja,
penzionistu sreča pač ni mila,
pokopala ga narave sila
je tako, da Karli se poslavlja.
Vlekel da poteze je porazne.
končno moral ženin je spoznati,
oh, adijo Vladka, ohcet, svati,
ta veseli dan so sanje prazne.
