S krinko Tom se je prikazal javno,
zaigral je namreč detektiva
v filmu tem, kjer se zločin prikriva,
on dobil je končno vlogo glavno.
Snemanje se mesece je vleklo,
o scenariju vsi poučeni
so bili nestrpni že, saj narejeni
kadri krhki so bili kot steklo.
Nekajkrat scenarij je zamenjal
režiser in Toma inštruiral,
kaj naj v filmu tem bi demonstriral,
filmarski tim ni in ni odjenjal.
Naj bo res udarna glavna scena,
podučili Toma so v režiji,
naj sledi režijski mimikriji,
pa vrhunska filma bo ocena.
So posneli jo, takole teče,
Tom pod krinko gre na prizorišče,
nekaj brska, stika, skratka išče,
in potem peščico stavkov reče.
Zdaj povedal bo, razkril zločine,
že gledalci so se veselili,
ko naenkrat Tom se vsem zasmili,
film ta brez glavne scene mine.
Boste videli zločin popolni,
rekel Tom je, ko račun je sklenil
in v blagajno varno ga zaklenil,
kot da meče stran odpad kosovni.
Bi lahko dokaz bil v tej blagajni,
bi lahko, a nujno ni, dojeli
so gledalci, ki so mu verjeli,
da uspeh imel bo s filmom trajni.
Kje zdaj zgodba filmska je tista,
ko naj Tom bi kriminal razgalil,
se z dosežki lastnimi pohvalil?
Videli smo v njem samo statista.
Je oplel pač Tom, ki inštruiran
bil slabo za filmsko je vlogo,
odigral je klavrno, ubogo,
fant ne bo več v filmih angažiran.
Še en film sfižil se je scela,
film s krinko, z detektivom Tomom,
kot številni se končal s polomom,
žalostna resnica, nevesela.
Unhappy End