Pri telesu stvar je zapletena,
med seboj organi so spojeni
in če niso dobro usklajeni,
stvar lahko je hitro izgubljena.
Takšno je telo dobil pred sabo
doktor Karči, dohtar za težave,
češ da krive motnje so prebave,
kar gre ven, ni za nobeno rabo.
Je zarezal doktor Karči v živo,
en organ pritisnil, naj izloči
drugega na silo, se pretoči,
drezal dohtar je v telesa tkivo.
Ko organ je končno napovedal,
da se bo izločil iz telesa,
Karči kot da videl bi nebesa,
ker je slednjič čisto odpovedal.
So prav nejeverno ga vprašali:
»Doktor, le kako bo delovalo
zdaj telo, kaj sploh mu bo ostalo,
ko ste vse organe razcefrali?«
On se muzal je, ko je krvavo
iz telesa brez organov teklo,
po njegovem naj se temu reklo
bi, da ni rdeče, je rjavo.
Spet so gledali ga vprašujoče,
ko organ je za organom mrknil,
dohtar pa je le grgraje smrknil,
kaj ta Karči sploh s telesom hoče.
Slednjič eden to jim odgovarja:
»Bebci, vi klicali ste zdravnika,
pa vam podtaknila spet je klika
istega kot večkrat že grobarja.«
