V šalu rdečem, barvi njej primerni,
kot toreadór vsa nasajena,
dvigne se pojava nastrojena,
tarča njena so mendá nezmerni.
Dvigne se, ki pravi si renata,
kar pomeni znova porojena,
v mislih se dozdeva vsa zelena,
na besedah revna, nič bogata.
Fokus tokrat spet je na fašistih,
šal »Bandiero rosso« požvižguje.
Ali šale ta pripoveduje,
vice zguljene o eksorcistih?
Saj vse to, na kar se fokusira,
vredno ni gostilniške debate,
a pod šalom rdečim te renate
v prvi plan naenkrat paradira.
Rdeče da povsem je prerojeno,
hoče dopovedati na silo.
Kdo nasedel bo na vižo milo?
V etru s šalo vse je izgubljeno.
Vrag odnese šalo, ko zaide
tak toreadór na mah v areno,
bikov ne, samo govejo sceno
zaigra, ko takšna v fokus pride.
Rdeča cunja moja je pravica,
neverbalno sporočiti hoče,
vsem pove, čeprav nasprotno hoče,
da ji žal je španska vas resnica.
Bikoborka znova porojena?
Ah, samo z realnostjo je sprta,
njena je agenda zvita trta,
v fokus brez uspeha presajena.
