Piše: Franc Bešter
O racionalizmu kot kugi moderne dobe sem tu že precej pisal. Še nekaj o oblasti v zvezi s tem. Oblast: politika je vedno tudi boj za oblast, ker gre za urejanje skupnih zadev, o njih pa lahko odloča tisti, ki ima oblast.
Racionalizem
Ta kuga se je v civilizaciji Zahoda začela širiti z razsvetljenstvom (18. stol.). Znanje za resnice o njej črpam iz knjig RŽVB, brez tega o tem ne bi zmogel vedeti prav veliko. Gre namreč za dušo, ta kuga je smrtonosna zanjo (gre za duhovno smrt), mi, ljudje moderne, pa o duši ne vemo kaj dosti, znanje naše dobe je povzročilo celo, da mnogi celo v sam njen obstoj ne verjamejo več, kaj šele, da bi poznali njene lastnosti. Sicer je pa duša kot »božji dih« v veliki meri tudi skrivnost, v popolnosti jo lahko pozna le Bog, in zato le On lahko tudi pozna delovanje racionalizma nanjo.
»Racionalizem je smrtonosen«. Tu je mišljena smrtonosnost za dušo, o tem sem že pisal, tu pa bi rad nakazal, zakaj ta kuga prinaša tudi fizično (telesno) smrt, in to predvsem v zvezi z bojem za oblast. Pišem zato, ker se tega globinskega vzroka večina ljudi ne zaveda. Racionalizem kot razsvetljenska filozofija se nam v tej luči pokaže kot nekaj izrazito negativnega, čeprav jo imajo danes še mnogi za nekaj najnaprednejšega in za najvišji dosežek duha. Morda celo jaz, šele po branju teh knjig sem jo zagledal kot nevarno kugo, a da se razumemo: moja sedanja kritika racionalizma ni kritika rabe razuma, treba je namreč ostro razlikovati med racionalnostjo (razumnostjo) in racionalizmom. Racionalizem namreč pomeni postavljanje Razuma na prvo mesto (v srcu), s tem se pravzaprav začne, začne se torej v duši in ima posledice za dušo (v tem je podoben racionalizmu). Razum s tem postane »božanski« in si začne podrejati VSE, tudi stvari, ki ga visoko presegajo, vse se mora dati razložiti z Razumom, z odpiranjem pameti. Zato ta filozofija noče priznavati nobenih skrivnosti. Logično je, da se racionalizem pri razlaganju stvari poslužuje moderne znanosti, ki je tudi delo Razuma in njegov najvišji dosežek, zato tudi za to Znanost skrivnosti ni, ne sme biti, mora biti na nek način »vsemogočna«. V RŽVB je zato imenovana »orožje racionalizma«. Res, miselno orodje in orožje človeka – racionalista so ravno moderne empirične znanosti! A s to znanostjo v naših časih prihaja satan: »V vaših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma«. Kar potrdi npr. še naslednji stavek: »Racionalizem je od kneza teme«.
Okužba s to kugo
Tu se seveda pojavi vprašanje, kako, kje in na kakšen način se zgodi ta okužba. Če je ona smrtonosna za dušo, pomeni, da mora prodreti prav vanjo, torej v človekovo najglobljo bit. V človekovo notranjost (v dušo) pa vse iz zemeljskega sveta prihaja preko telesnih čutil in možganov. Zaključiti moramo, da se vse začne v možganih, s tem, da jih okužimo z nekim znanjem, filozofijo, načinom mišljenja, če je znanost naše dobe orožje racionalizma, sledi, da gre za okužbo s to znanostjo. Z racionalizmom se s tem okužimo zato, ker je ta Znanost delo racionalističnih umov, oni si izmišljajo teorije, ki jo gradijo, če si glavo napolnimo z njimi, je zato to stanje nevarno za okužbo z racionalizmom, kar potrdi naslednji stavek: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma«.
Empirična Znanost je orožje racionalizma, orožje te Znanosti pa je eksaktno opisovanje stvari (teh empiričnih dejstev) – z enačbami, formulami, številkami, meritvami… . Zato imamo vse to lahko za virus te kuge, in če se možgani napolnijo, okužijo s tem, se posledice lahko odrazijo tudi na duši: Razum, ki je odkril vse te naravne zakone, je res božanski in ga kaže v srcu postaviti na prvo mesto – in kuga je tukaj. Kuga tudi zato, ker je okužba masovna: dogaja se v šolskem sistemu, kjer se takorekoč milijarde učijo modernih znanosti.
Zakaj prinaša duši smrt? Ker s tem človek na to prvo mesto postavi tudi sebe, Človeka, na mesto, ki pripada Bogu, kar je oblika ponavljanja izvirnega greha, ki je prvemu človeku prinesel duhovno smrt, ki jo simbolizira izguba raja.
A pokazati želim, da je racionalizem smrtonosen še na drug način in iz drugih razlogov, večina ljudi se ne zaveda globinskih vzrokov za ubijalsko naravo komunizma.
Racionalizem in ideologija
V osnovi komunistične ideologije je razsvetljenski racionalizem, zato pravilno ugotavlja Ch. Delsol v »Koncu krščanske civilizacije«, da je komunizem sin razsvetljenstva. Dokaz za to je dejstvo, da so komunisti za osnovo svoje ideologije prevzeli moderno znanost, dokaz tega je dejstvo, da imajo marksizem za znanstven (in zato »edino pravilen«) svetovni nazor, in da so (vsaj naši) komunisti govorili o znanstvenem socializmu.
V tem (v racionalizmu) pa je zato neka velika nevarnost, ki je prišla od te ideologije, in katere posledica so med drugim tudi »naši« povojni poboji. Globinski vzrok zanje je racionalizem, te žrtve so žrtve te kuge, pojav komunizma je namreč ena od njenih posledic.
»Racionalizem vodi v ateizem«(RŽVB): še en dokaz, da so komunisti dosledni racionalisti – oni so se povsem javno (in to s ponosom) izrekali za ateiste, Tu pa se že nakazuje vzrok ubijalskosti te ideologije: če ni Boga, postane vse dovoljeno, kot je zapisal Dostojevski. Seveda so še drugi razlogi v tej kugi. Npr. postavljanje človeka na mesto, ki pripada Bogu. Res, komunisti so se imeli za nekakšne bogove (v svojem zgodovinskem poslanstvu) ali pa so to vsaj hoteli postati, spet s pomočjo Znanosti in Tehnike. Da, moderna tehnika: tudi ona je bila razvita s pomočjo znanosti, in tudi ona je eden od vzrokov za pojav komunizma. Omogočila je tovarne in s tem novi družbeni razred – delavce, ki so bili izkoriščani, komunisti so se oklicali za avantgardo tega razreda, kateri je namenjeno zgodovinsko poslanstvo: njihovo osvoboditev od izkoriščanja.
Zato pa morajo prevzeti oblast, za kar pa lahko izkoristijo tudi neke npr. vojne razmere (ki so za to ugodne!), to je del te ideologije, in ugotovimo lahko, da so to res naredili, tako v Rusiji kot pri nas. Ali pa so svojo Oblast res uporabili za to, za osvoboditev delavskega razreda? Človeka spoznamo po delih (dejanjih), ne po besedah, govorjenju, se pravi »teoriji«. Ugotovimo lahko, da se je po revoluciji iz njih povsod oblikovala neka »nomenklatura« oz. »novi razred« s številnimi privilegiji, ljudstvu so res prinesli »enakost« (egalitarnost), a to je bila enakost v revščini.
Racionalizem kot kuga torej povzroča tudi fizične smrti, je podlaga ideologiji, ko človek hoče biti Človek, nad-človek ali celo nekakšen bog, in to je predvsem človek na oblasti, zato je komunistom Oblast tako sveta, oni jo malikujejo, treba jo je osvojiti in zadržati za vsako ceno, in doseganje tega svetega cilja posvečuje sredstva, sicer pa komunisti kot ateisti greha tako ne priznavajo, kvečjemu »napako« ali »svinjarijo«.
Z metafizičnega vidika
Če je v osnovi komunistične ideologije racionalizem in če je racionalizem od satana, sledi, da so komunisti ljudje, ki jih je zapeljal satan, in da gre pri tem sistemu za satanski režim. Se pravi, on, ki nas je v naših časih uspel prepričati, da ne obstaja, je uporabil določene ljudi kot svoje orožje, da bi se polastil politične oblasti, kar potrjuje naslednji stavek iz RŽVB: »Zemlja je postala gospostvo mojega nasprotnika«. Logično, saj je ta pozicija naravnost idealna za doseganje njegovih ciljev: uničevanje in pogubljanje duš.
A zakaj Bog to dopušča: nad svojim stvarstvom takšno oblast, ki mu ne more prinesti nič dobrega, samo veliko zla? Da, če se vse na svetu dogaja po njegovi volji (po volji Boga, ki je tudi Oblast sama), se je po tej volji zgodila tudi revolucija, se je po tej volji vzpostavil tudi takšen režim. Težko razumljivo, a imeti moramo pred očmi, da je Bog nedoumljiv in njegova Volja mnogokrat skrivnost. Osebno menim, da Bog dopušča določene stvari v zgodovini tudi zato, da bi se človeštvo iz njih nekaj naučilo, in tako je komunizmu kot racionalistični ideologiji dopustil vzpon na oblast tudi zato (so gotovo še drugi vzroki), da bi se ljudje zavedli nevarnosti in smrtonosnosti kuge racionalizma.
Da, ta kuga se je s prevzemom takšne oblasti začela še bolj intenzivno širiti po takšni državi: skozi šolski sistem, kjer se mlade načrtno (in to še danes!) vkaluplja v racionalizem, s širjenjem racionalistične Ideologije preko medijev, in katere »znanstveni« utemeljitelji so racionalistični filozofi in učitelji kot Marx, Engels, Lenin, Tito, Kardelj… . Končni cilj vsega tega je totalna Oblast, ne le v državi, ampak nad slehernim posameznikom, in zato je dolgoročni cilj tudi odprava vere in Cerkve – to predstavlja najbolj resno oviro na poti do takšne oblasti, Tito sam je izjavil, da je njihov največji nasprotnik kler.
Boj proti veri (krščanstvu): človek je s tem začel izgubljati temelj za etično delovanje v svetu in vse duhovne vrednote – kar naj ustvarja urejeno družbo, in vsaka širša skupnost za svoje delovanje potrebuje nek red. Tega so se tudi komunisti zavedali, in so ta red poskušali vzpostavljati z ustanovitvijo policijske države, z represijo in pritiski raznih vrst in načinov. In ker ljudstvu niso zaupali, so organizirali široko razpredeno mrežo ovaduhov, ki so pazili na slehernega, prežali celo na vsako besedo. Da, komunisti so stremeli celo k nadzoru misli vsakega državljana! Obsežnost te mreže šele v zadnjem času prihaja na dan, ko so se odprli udbovski arhivi.
A kljub vsemu temu: reda na ta način ni bilo mogoče vzpostavljati, v družbi je zavladal nered, vse se je še stopnjevalo v času odhoda starih revolucionarjev in gospodarskega zloma, in komunistom so stvari začele uhajati iz rok.
Kaj naj bi se naučili iz tega?
Iz te zgodovinske izkušnje komunizma? Zavedli naj bi se učinkov kuge racionalizma in nujnosti, da jo premagamo. To je po mojem ena od pomembnih zadev. Ta kuga, delujoča preko ideologije in sistema je namreč v svetu ustvarila neke specifične pogoje in razmere, ki jih označujejo nered v družbi in opustošenje v dušah, laganje, zavajanje in pesek v oči preko množičnih medijev, stalni pritiski, zalezovanje in ovajanje, vohunjenje tajnih služb.
Pa vendar, komunizem kot veri in Cerkvi izrazito sovražen, se je tudi moral zgoditi po božji volji, to mora Cerkev priznati, naj na prvi pogled izgleda še tako paradoksalno. A mislim, da ga je kljub temu mogoče vsaj delno razumeti v luči naslednje resnice: da Bog človeka poučuje, vzgaja in oblikuje tudi skozi dogodke v zgodovini. In osebno sem prepričan, da nas je preko komunizma kot racionalistične ideologije hotel opozoriti na delovanje, nevarnosti in lastnosti racionalizma kot kuge moderne dobe. Jezus res v knjigah RŽVB na to opozori: »V mojo Hišo se je vtihotapila kuga. Človeške teorije so jo spremenile v puščavo. Duhovniki pridigajo o duhovnosti, a zavračajo, kar prihaja od Duha, ker v njihovih srcih vlada racionalizem«.
Na to, da je v Cerkvi moderne dobe res nekaj narobe, kaže dejstvo, da je prihod komunizma na Oblast v nekaj desetletjih povzročil velik odpad od vere, in mislim, da se ob tem moramo spomniti na naslednje besede evangelija: »Kdor posluša Besedo in je ne spolni, je podoben človeku, ki je sezidal hišo na pesku. In privršali so viharji, butnili vanjo in njena podrtija je bila velika«. Ta Odpad kaže na to, da je vihar komunizma v ljudeh (kristjanih) naletel na tako stavbo: na hišo, postavljeno na pesku. Kar pomeni, da oni niso spolnjevali Besede. A kako naj bi jo, če je nimajo, ne poznajo? Ona namreč, ko prihaja k človeku neposredno, (vedno!) prihaja po Duhu in v srce, a duhovniki (zaradi racionalizma) zavračajo, kar prihaja od Duha, se pravi, da s tem zavračajo Besedo, in če to pridigajo, to zavrača tudi »božje ljudstvo«. Ena od posledic tega pa je tudi izguba vere, verniki kot »živi kamni« odpadajo, posledica pa je današnje stanje, kot ga Jezus opiše v RŽVB: »Racionalizem je mojo Cerkev spremenil v ruševine, v kup kamenja«. Prepričan sem, da je tudi zato dopustil, da za nekaj časa zavlada racionalistična ideologija – tudi zato, da bi opozoril Cerkev na to kugo, ki se je vtihotapila tudi vanjo.
Ta kuga pa se je s takšno (totalno) Oblastjo seveda začela še bolj intenzivno širiti in na svetu (v državi) ustvarila prej opisano stanje (teror, pritiski, policijski nadzor, nadzor s tehniko…), a nastal je tudi svet nereda in zapletenega življenja s tehniko, to pa so pogoji, za katere sem prepričan (čeprav izgleda paradoksalno), da bodo ravno oni pomagali premagovati to kugo. Odločanje v takšnem svetu namreč zahteva poznavanje resnice o povsem konkretnih osebah, stvareh in dogodkih, kar pa je mogoče le s pomočjo Besede, ki prihaja po Duhu (npr. v obliki videnj), nujno je torej sprejemati to, kar prihaja od Duha (seveda to tudi razumevati, se po tem ravnati), s tem namreč najbolj učinkovito premagujemo racionalizem in s tem duhovno smrt: »Če bi poslušali moje klice in hodili po mojih potih, ne bi bilo puščave (v dušah)«.
Kaj pa izgledi za naprej?
Ali bo kuga racionalizma delovala še naprej? Seveda, dokler se bodo mladi v šolskem sistemu še okuževali z racionalističnim znanjem in bo satan pošiljal v svet lažne preroke, ki so racionalistični filozofi naše dobe. Kaj pa komunistična Oblast, ali še širi to kugo tudi po zlomu komunizma in razkroju te ideologije?
Komunistom je Oblast sveta in je nočejo kar tako izpustiti iz rok, boj zanjo mora biti permanenten, ta današnji spremenjeni boj se imenuje »kulturni marksizem«. Z uvedbo (formalne) demokracije se je pred njimi pojavil velik izziv: kako jo ohraniti tudi znotraj tega sistema. Ob tem so sprevideli, da morajo, če naj ohranijo Oblast, navidezno z Oblasti sestopiti. Omrežje politične moči, podedovane od komunizma (globoka država), so Oblast začela izvajati preko družbenih sistemov, zlasti šolstva in medijev. Mediji: izvajanje politične moči preko kapitalske moči, s tem si lahko vedno znova izvoljen, če le volivcem dovolj izpereš možgane. In si za vsakokratne volitve omisliš kakšno novo stranko in nove obraze. A globoki državi se je tu zadnji čas zalomilo, iz več razlogov: ljudje so spregledali to igro (vsaj nekateri), na mnoge, zlasti mlade, klasični mediji nimajo več močnega vpliva, zaradi novega medija interneta, in v zadnjem času so se mlajše generacije (iz več razlogov) začele obračati v desno. Večina ljudi pa je tudi v denarnicah začutila škodljive posledice nesposobne Golobove vlade, zato utegne biti ravno Golob zadnji novi obraz.
Sicer je pa vsa civilizacija Zahoda zašla v neko splošno krizno stanje, ki se med drugim odraža v številnih vojnih konfliktih – gre za poslednje čase moderne dobe. Nujna je neka nova renesansa kot prehod v »novo dobo«, katere bistvo bo preseganje razsvetljenstva, s premagovanjem kuge razsvetljenskega racionalizma. Današnja kriza je priložnost za to: vzpodbudila nas bo k iskanju nove poti do resnice, ne zgolj z omejeno pametjo, ampak s pomočjo duše in Duha.
