Piše: Franc Bešter
Racionalistična znanja, s tem nek način mišljenja in neka podoba sveta, imajo torej, zaradi opisanega, še vedno velikanski vpliv, veliko moč na ljudi, kljub temu, da je zaupanje v znanost pri mnogih, iz znanih razlogov, močno omajano. Možgani modernega človeka so napolnjeni s tem, in poleg tega človek ni samo telo, je tudi duh, in duh in telo delujeta v medsebojni odvisnosti, tako tudi možgani in srce (duh), vsebina v srcu vpliva na vsebino v glavi, in obratno, tako racionalistična znanja, s katerimi so okuženi naši možgani, vplivajo na stanje v srcu, lastnost teh znanj pa je, da navajajo ljudi k postavljanju razuma na prvo mesto, na mesto, ki pripada Bogu. Po šolah se naše znanosti namreč podajajo in razumevajo na racionalističen način (za kaj več tudi ni časa niti možnosti), se pravi: Razum lahko spozna resnico in odkriva naravne zakone, takšne kot so. Zato je božanski in ga velja postaviti na to prvo, najvišje mesto. S tem v srcu zavlada racionalizem kot kuga te dobe.
Kuga: smrtonosna bolezen, ta kuga povzroča smrt duše, ker gre tudi za postavljanje Človeka (kot nosilca božanskega Razuma!) na to mesto – kar je neka oblika ponavljanja izvirnega greha.
Vendar pa ima ta bolezen duha še mnogo drugih slabih posledic. Racionalizem absolutizira Znanost kot najvišji dosežek Razuma, pripisuje ji stvari, ki jih v resnici ne zmore ( da so fizikalne enačbe npr. naravni zakoni, čeprav to v resnici niso, a iz tega sledi močno precenjevanje tega jezika Znanosti, kot nečesa, kar je »edino eksaktno in dokazano«), nadalje tej Znanosti pripisuje možnost neomejenega razvoja in napredka, noče priznati meje njene spoznavne metode (eksperiment, merjenje), prav tako to pripisuje tehniki kot »hčerki Znanosti«. Duh racionalizma nadalje navaja ljudi k raznim zmotnim prepričanjem, da so npr. samozadostni in da vse lahko dosežejo, naredijo s svojo lastno močjo. Logično je, da racionalizem v ljudeh tudi ubija ponižnost, jih navaja k nečimrnosti… . In racionalizem je v tej (racionalistični, industrijski) civilizaciji povzročil tudi velik odpad od vere in Cerkve, kar pa ima seveda posledice tudi za politiko in ekonomijo (zaradi zrušenja etičnih temeljev).
Zakaj, na kakšen način se je to zgodilo? Za razumevanje Odpada si moramo nekoliko ogledati racionalistično miselno zgradbo, a opozarjam: ta moja kritika racionalizma ni kritika rabe razuma, razum moramo uporabljati, a se moramo zavedati njegovih meja. Narobe je, če imamo razumsko spoznanje za najvišje možno spoznanje.
Franc Bešter, Zg. Besnica
