Piše: MRO
Strokovno srečanje s predavanji in ogledom Slovenske peči v Kropi, petek, 3. marec 2023, 9.00–16.00
Pri gradnji nove okrajne ceste iz Krope proti Jamniku so delavci 30. maja 1953 ob kopanju blizu izvira potoka Kroparice našli zidovje. Predstavniki Kovaškega muzeja iz Krope ter Tehniškega muzeja Slovenije so si najdbo ogledali in se odločili, da jo temeljito raziščejo. Pri odkopavanju so poleg delavcev zemeljskih del gradbenega podjetja Projekt iz Kranja veliko pripomogli tudi domačini (prostovoljci) iz Krope. Izkopavanje je odkrilo peč za taljenje železove rude starejšega tipa, ki je bila nedvomno vredna, da se ohrani kot zgodovinski tehnični spomenik. 19. junija 1953 je Zavod za spomeniško varstvo LRS organiziral konferenco, na kateri so sklenili, da bodo cesto prestavili ter najdbo ohranili in zaščitili na obstoječem mestu kot spomenik.
TALILNE PEČI
Raziskovalci domnevajo, da so nekatera poznosrednjeveška železarska naselja na nekdanjem Kranjskem nastala na območjih starejšega gozdnega (kmečkega) železarstva, kjer so železo sprva pridobivali za lokalne potrebe. Mednje uvrščajo tudi fužine pod Jelovico: v Bohinju, v Železnikih ter v Lipniški dolini (Kropa, Kamna Gorica, Kolnica). Pomemben dokaz o srednjeveškem železarstvu v Kropi so prej opisani arheološki ostanki talilne peči. Raziskovalci so jo ob odkritju poimenovali SLOVENSKA PEČ, po tipu talilnih peči, ki se v pisnih virih pojavljajo šele v 16. stoletju, sicer pa so njeno obratovanje umestili v čas med 13. in 15. stoletjem. Opustili naj bi jo potem, ko so nižje v Kropi zgradili Zgornjo in Spodnjo fužino. Talilni jašek Slovenske peči v Kropi, ki je deloma ohranjen, ima pravokoten presek in je visok 3 metre. V spodnjem, talilnem delu ima obliko sklede. Vidni sta dve odprtini, skozi kateri so z mehovi vpihovali zrak. Način pogona ni znan. Odtok žlindre je bil s prednje strani. Zasnova peči je bila prilagojena uporabi lokalne železove rude – bobovca. V talilnem postopku so v 10 urah iz 500 kg rude in 800 kg lesnega oglja pridobili do 200 kg težkega volka. Zaradi nizke vsebnosti ogljika so ga lahko predelali v mehko in dobro varilno kovno železo, ki je bilo primerno prav za kovanje žebljev.
SIMPOZIJ
Simpozij organizirajo Muzeji radovljiške občine in Kulturno društvo Kropa ob 70-letnici odkritja Slovenske peči v Kropi. Arheološki ostanki Slovenske peči so za raziskovanje železarstva na Slovenskem in železarskega območja Vzhodnih Alp izjemnega pomena. Tehniški spomenik Slovenska peč dokumentira avtohtoni način taljenja železa na prehodu iz srednjega v novi vek in je edina ohranjena tovrstna talilna peč v Evropi. Na simpoziju bodo sodelovali strokovnjaki s področij geologije, rudarstva, metalurgije, zgodovine in arheologije ter konservatorske stroke. Simpozij bo v veliki dvorani kulturnega doma v Kropi 3. marca 2023, v sklepnem delu simpozija je predviden ogled arheoloških ostankov Slovenske peči v Dnu nad Kropo.
Pri organizaciji simpozija sodelujejo: Turistično društvo Kropa, Krajevna skupnost Kropa, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica.
Namen simpozija je spodbuditi strokovno javnost k raziskovanju in vrednotenju arheoloških ostankov Slovenske peči in začetkov razvoja železarskih naselij na Slovenskem na prehodu v novi vek. Referati simpozija bodo objavljeni v tematski številki Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja v Kropi, leto XXII–XIII, 2023, naslov 70 let odkritja Slovenske peči v Kropi (predviden izid junij 2023, predstavitev v okviru prireditev krajevnega praznika – kovaškega šmarna 8. julija 2023).
PROGRAM:
9.00–9.30 registracija udeležencev
9.30–10.00 odprtje in kulturni program
10.00–10.30 programski sklop geologija
10.30–10.45 razprava
10.45–11.15 programski sklop rudarstvo
11.15–11.30 razprava
11.45–12.15 programski sklop metalurgija
12.15–12.30 razprava
12.30–13.30 kosilo
13.30–15.00 programski sklop arheologija in zgodovina
15.00–15.15 razprava
15.15–15.30 sklep in zaključek simpozija
15.30–17.00 ogled Slovenske peči in vigenjca Vice
- Geologija
Referenta: dr. Nadja Zupan Hajna/Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, dr. Miha Jeršek/Prirodoslovni muzej Slovenije in dr. Uroš Herlec/Naravoslovnotehniška fakulteta, oddelek za geologijo. Moderator: Peter Urbanija/OŠ Staneta Žagarja Lipnica, mentor geološkega krožka,
- Rudarstvo
Referenta: Davorin Preisinger/Društvo za raziskovanje jam Kranj, Saša Florjančič/Muzeji radovljiške občine – Kovaški muzej Kropa. Moderator: Dušan Setnikar/Naravoslovnotehniška fakulteta Ljubljana/oddelek za geologijo, TH Re-MINING, d. d.
- Metalurgija
Referenta: dr. Jakob Lamut/Naravoslovnotehniška fakulteta, oddelek za materiale in metalurgijo, zaslužni profesor, dr. Jaka Burja/Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Moderator: Peter Urbanija/OŠ Staneta Žagarja, mentor geološkega krožka Bobovec
- Arheologija in zgodovina
Referenti: Saša Roškar/Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ivan Marija Hrovatin/samostojni raziskovalec za področje arheologije, dr. Gašper Oitzl/Narodni muzej Slovenije, oddelek za zgodovino in uporabno umetnost, Saša Florjančič/Muzeji radovljiške občine – Kovaški muzej Kropa, Marjeta Koselj, Polonca Frelih in Lidija Kranjc/OŠ Staneta Žagarja Lipnica, Peter Urbanija/OŠ Staneta Žagarja Lipnica, mentor geološkega krožka Bobovec. Moderator: dr. Marko Mugerli/Gornjesavski muzej Jesenice.
PROGRAM:
9.00–9.30 registracija udeležencev
9.30–10.00 odprtje in kulturni program
10.00–10.30 programski sklop geologija
10.30–10.45 razprava
10.45–11.15 programski sklop rudarstvo
11.15–11.30 razprava
11.45–12.15 programski sklop metalurgija
12.15–12.30 razprava
12.30–13.30 kosilo
13.30–15.00 programski sklop arheologija in zgodovina
15.00–15.15 razprava
15.15–15.30 sklep in zaključek simpozija
15.30–17.00 ogled Slovenske peči in vigenjca Vice
Prijave sprejemajo Muzeji radovljiške občine do 1. marca 2023. Kontakt za prijave na simpozij: Jerneja Jelovčan Koselj, elektronski naslov: [email protected], tel.: 04 52 20 528
Več informacij na www.mro.si/simpozij
