Piše: Pepi Oller i Comellas
Katalonsko gibanje za neodvisnost je najprej demokratično, nato pa se zavzema za neodvisnost. To pomeni, da ne predvideva nobenega drugega načina za dosego neodvisnosti kot demokratične poti. Preprosto: demokracija je na prvem mestu, neodvisnost pa mora biti njena posledica. Za špansko državo pa je enotnost države pomembnejša od vsega drugega, tudi od demokracije, in kot je že pokazala, se je pripravljena uveljaviti z nasiljem, po potrebi tudi s kršenjem pravic, določenih v lastni ustavi, da bi ustavila in uničila vsakega političnega nasprotnika, ki bi lahko zamajal gospodarsko, sodno in vojaško moč, ki ostaja v rokah tistih, ki so bili na oblasti že v času Francovega režima. To so isti ljudje, ki danes podpirajo monarhijo, ki jo je vzpostavil sam diktator Franco, in ki dajejo veto na vsako preiskavo, ki bi lahko razkrila korupcijo teh oblasti. Pravosodni in policijski sistem nista nepristranska in to daje krila skrajni desnici, ki deluje popolnoma nekaznovano.
Katalonska vlada je 1. oktobra 2017 razpisala zavezujoč referendum, na katerem je lahko glasoval vsakdo in z “da”, “ne” ali praznim glasom odgovoril na vprašanje: “Ali želite, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike? ‘. Kljub pozivom sindikalistov k bojkotu in nasilju španske policije je “da” zmagal z 90-odstotki in 43-odstotno volilno udeležbo. Rezultat še ni bil uveljavljen, čeprav je v parlamentu z 52 % glasov že danes večina za neodvisnost.
Številne institucije za človekove pravice so obsodile zlorabe in kršitve pravic v Španiji, ki jih država poskuša prikriti z vztrajanjem, da je “popolna demokracija”. Mednarodno skupnost želijo prepričati, da je “katalonski problem rešen”. Ali je katalonska neodvisnost problem ali priložnost za demokratizacijo Španije? Ali je spor rešen? Kaj menijo Katalonci? Konflikt ne bo nikoli rešen, če ga bodo še naprej poskušali izničiti z uporabo sile in ne da bi Kataloncem omogočili, da se odločijo po svoji poti.
V Evropi španska država uveljavlja svoje pravice kot članica, vendar se izogiba svojim obveznostim, kar vpliva na verodostojnost same EU in jo slabi v očeh mednarodne skupnosti.
Nenazadnje je preprosto razumeti: Španija je edina država EU, kjer je v vojni zmagal fašizem.
Pepi Oller i Comellas, Catalunya, Spain
