18.7 C
Ljubljana
nedelja, 13 junija, 2021

Potresna ogroženost Ljubljane je zelo aktualna tema, ki nas zaradi slabe organiziranosti v preteklosti mora resno skrbeti!

Maja leta 1976 sem bil kot gradbeni inženir med prvimi v najhuje poškodovanem Breginju, ki je bil v Sloveniji najbližji epicentru potresa z magnitudo   6,5   in epicentrom v Huminu (it.: Gemona) v Beneški Sloveniji.  Zaradi slabega vzdrževanja stabilnosti hiš, ki jo je močno ovirala zakonita pretirana spomeniška zaščita te vasi z beneško arhitekturo, je bilo potrebno porušiti skoraj celo vas. Takrat in in po njegovem dvojčku čez slabe pol leta, ki je imel magnitudo   5,9  sem moral takoj aktivno sodelovati pri obnovah predvsem stanovanjskih hiš. Predvsem na plazovitih tleh je bilo takrat poškodovanih veliko hiš tudi v bolj oddaljenih krajih od Goriških brd in Vipavske doline do Cerkljanskega.

Pri naslednjem potresu leta 1998 z epicentroma v Lepeni v Krnskem pogorju z magnitudo  5,7  je bila obnova organizirana po posebnem zakonu, ki je lastnikom poškodovanih hiš prepovedal obnovo svojih hiš. Kako katastrofalno slabo je bila izvedena   z a k o n i t a   obnova, se je pokazalo že leta 2004 pri šibkejšem dvojčku z magnitudo samo 4,9, ko se je zelo hudo poškodovalo veliko število skrajno nestrokovno preveč togo obnovljenih objektov, ki jih je bilo potrebno porušiti in nadomestiti z montažnimi iz lesa. Ker je bila koruptivna obnova “zakonita”, zanjo ni odgovarjal nihče!

Ta dolg uvod sem napisal predvsem zato, da se bomo za naslednji potres, ki bo po moji oceni zelo verjetno kmalu zelo hudo prizadel Ljubljano, pripravili bistveno bolje!

Potres bo imel zelo verjetno veliko hujše posledice od zadnje serije potresov v Ljubljani v letih od 1895 do 1898 z magnitudami od  4,7 in 4,2  do 6,1.  

Najprej je nujno potrebno takoj pristopiti k obsežni preventivni utrditvi številnih stavb za katere vemo, da so bile pred skopskim potresom pod Jugoslavijo grajene zelo slabo.

Da bodo posledice hujše, je potrebno sklepati predvsem po tem, da je bila Ljubljana do zadnjega potresa leta 1998 grajena na veliko bolj stabilnih tleh, kot so se kasneje njeni objekti gradili ob razširitvah na vse strani v ravninskih predelih, ki so bodisi na nestabilni razmočeni gramozni podlagi reke Save ali pa na še veliko manj ugodnih barjanskih tleh. 

Pri tem je potredno takoj potresno ojačati vsaj 30m visoke stolpnice, ki so bile zgrajene pred strožjimi gradbenimi predpisi, ki so bili uzakonjeni po Skopskem potresu! Možna je namreč mnogo hitrejša in veliko cenejša ojačitev, zato je vsako razmišljanje o rušenju teh in gradnji novih nedopustno pokvarjena.

In zakaj trdim, da je verjetnost naslednjega potresa v Sloveniji prav v Ljubljani tako velika? Med leti 1508 in 1898 je bilo v Ljubljani 16 potresov z magnitudami od   6,1 do 4,2. Najdaljša doba brez potresa med letom 1508 in letom 1898, ko je močno streslo zadnjič, je bila med letoma 1691 in 1784, kar je 93 let. Od zadnjega potresa leta 1898 pa je do danes minilo že 122 let. Poleg tega je bila zadnje čase potresna aktivnost vzhodno od od Ljubljane (od Azije do Petrinje) in prej zahodno od nje v Posočju taka, da bo močneje zelo verjetno kmalu streso tudi na vmesnem območju prav tam, kjer je verjetnost potresov v Sloveniji največja. 

Kako sem leta 1998 protestiral ob čakanju brez obnove, si oglejte spodaj.

 

Danijel Magajne univ. dipl. inž. gradbeništva

Zadnje novice

Sorodne vsebine