Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Brisanje bele slovenske rase pomenijo – vsaj za začetek – tudi nagrade komunističnim elitnim kulturnikom, zdaj še predvsem potomcem starih vidnih komunistov in neslovenskim priseljencem z Balkana, v prihodnosti pa skoraj izključno zaslužnim nebelim novim državljanom Slovenije, z neslovensko kulturo. Takšno – “kulturno” – nagrajevanje pa je samo začetek nove komunistične revolucije v EU, in tudi v Sloveniji.
Zmanjševanje pokojnin starim Slovencem (med starimi je namreč še vedno najmanj tujcev in najmanj nebelcev), da bi prej pomrli, kot tudi povečevanje dohodkov novim, bolj ali manj komunističnim priseljencem za njihovo kulturo, zlasti tistim, ki ne bodo bele rase, kot kaže vse večja prisotnost te vrste tujcev v slovenskih medijih in v politiki (na primer članov teroristične organizacije Hamas in njihovih podpornikov!), ni v EU prav nič več kaj posebnega. Kdor pa to vidi in tudi JAVNO pove, je po mnenju komunistov v sedanji vladi, pod vodstvom dr. Roberta Goloba, pa – tudi med SLABIMI kristjani – RASIST. Sodi v zapor.
Zaradi vsega tega si demokrati in domoljubi zastavljamo pomembno vprašanje: Evropska skupnost – da ali ne? Seveda je odgovor da, vendar ne komunistična in ne raznarodovalna, do evropskih belcev pa ne rasistična. Da,
gotovo je Evropska skupnost (EU) najboljše, kar se je lahko zgodilo Evropi po drugi svetovni vojni. Mir, prijateljstvo in medsebojna politična, gospodarska in kulturna podpora vseh evropskih držav in narodov, na podlagi krščanskih vrednot, torej najboljših, kar jih premore svet po Kristusovem rojstvu. Poleg tega pa je Evropska skupnost podpirala tudi po drugi svetovni vojni vse tiste vzhodnoevropske disidente, ki so se borili proti najstrašnejšemu suženjstvu po Kristusovem rojstvu, ki je lahko kdajkoli prizadelo človeštvo, proti komunizmu. Najstrašnejše je bilo to suženjstvo zaradi tega, ker ni bilo genocidno le do posameznih skupin v posamezni komunistični državi, temveč do celotnega prebivalstva. Peščica oblastnikov je ogrožala vse in vsakogar s svojimi tajnimi policijami, zaradi česar je bilo na vseh kontinentih skupaj v 20. in 21. stoletju žrtev komunizma neprimerno več, morda celo desetkrat več, ko bi bili le znani pravi podatki iz nekdanje Sovjetske zveze in njenih satelitov, pa iz daljnovzhodnih in južnoameriški držav. Predvidevati pa je mogoče, da gre za stotine milijonov žrtev komunističnih oblastnikov v vseh mogočih komunističnih revolucijah in režimih, ki so navidezno vladali v državah s trdnim mirom. Ni pa vsak mi⁸r tudi že svoboda in demokracija. Mir je lahko tudi takšen, zlasti v totalitarizmih, zlasti v komunističnih, ki zahteva več smrtnih in drugih žrtev, kot marsikatera vojna. In prav takšen je bil mir v komunističnih državah, še zlasti v Sovjetski zvezi ter v daljnovzhodnih in južnoameriških komunističnih trdnjavah, ki so se razglašale za najbolj svobodne borke za mir (seveda po meri komunizma) na vsem svetu.
Že kmalu po padcu berlinskega zidu (9. novembra 1989) je tudi v Evropski uniji zapihal nov veter. Kot je – že po osamosvojitvi Slovenije in njenem vstopu v EU (1. maja 2004) – pravilno povedal Milan Kučan, slovenski največji komunist po Kardeljevi smrti, ni pljusknil preko podrtega berlinskega zidu samo val zahodne demokracije na vzhodne evropske države, temveč tudi val komunizma na zahodnoevropske države, zlasti na tiste, ki so v EU.
Tako so kmalu po padcu berlinskega zidu v vsej Evropi prevzele oblast leve politične sile, zlasti pa v levem in desnem vrhu EU. Tajni komunistični policisti so prevzeli najpomembnejša mesta v EU. Med njimi so bili, in so še vedno, še celo vse več jih je, večinoma NAJPOMEMBNEJŠI stari in novi sodelavci komunističnih tajnih služb v prejšnjih, komunističnih in demokratičnih državah, ki so zdaj članice EU. Torej vodijo EU – zdaj in tukaj – veliki poznavalci razmer v zahodni in vzhodni Evropi, ki v resnici že vsaj od 2015, ko so se odločili za milijonske vdore takšnih ilegalnih migratov, ki so v resnici pomenili začetek izbrisa avtohtone – bele – rase iz EU. Kajti samo zamenjava prebivalstva v EU sedanjim tajnopolicijskim oblastnikom v vrhu EU zagotavlja čimprejšnjo preobrazbo (revolucijo) EU v eno samo komunistično (suženjsko) državo.
Mirno, celo z velikim spoštovanjem in naklonjenostjo, odkrito komunistični levi del vrha in njegov prikrito komunistični desni del (torej že skoraj celotno vodstvo EU!) zdaj že tako rekoč na odprti svetovni politični sceni sprejema na najvišje položaje člane tajnih komunističnih policij, tudi iz Slovenije (nekaterih celo z bivališčem v nevtralni Švici, najbrž iz ljubezni bo denarja!) . Res niso vsi vrhunska izbira za mesta, ki jih zasedajo, daleč, daleč od tega, so pa vsi – dokazano – izkušeni tajni policisti ter sovražniki samostojnosti in demokracije v državah, ki jim pripadajo, in tudi v EU. Podpirajo samo moč LEVEGA vrha EU in si prizadevajo za popolno uničenje samostojnosti in demokracije svojih držav v EU. Pa amen.
Poleg ilegalnih migrantov so v komunistični revoluciji v EU najbolj dejavne komunistične nevladne organizacije za tako imenovano podnebno politiko, za ženske pravice, za pravice spolnih iztirjencev. Kot smo videli leta 2024 na prireditvi pesem Evrovizije celo pedofilov, ki se borijo za “pravilno razumevanje te antične človekove pravice in svobode”. Pa še veliko podobnih skupin deluje v nevladnih organizacijah za odprto (komunistično) družbo, ki jih vodi družina Soros, velika prijateljica slovenske družine Kučan, saj je ta nas največji komunist po Kardelju najstarejšega Sorosa, ustanovitelja mega nevladnih organizacij za izbris bele rase na Zahodu, celo odlikoval.
