Piše: Mirko Macher
Da je Svetlana postarana zlobna vila, je vsak dan bolj vidno. Vleče se kakor posušen mrtvaški smrkelj, kar je izkoristil nadobudni scenarist in režiser, kulturniški instalater, ki je luciferko pripeljal na Prešernov oder v spremstvu nekega novaka, ki si misli da je nekaj, kar itak ni …
Svinjane imena Kranjca Prešerna, ki z zlobno vilo nima opraviti prav nič, še najmanj ji je dolžan kakšen evro, je ponovni udarec po osamosvojeni domovini domoljubov in rodoljubov, ki imajo ljubezen od nekdaj v srcu in predvsem ljubijo svoj narod, in ki si ga ti zlobneži privoščijo, pod okriljem in zaščito te vlade, na čelu z rdečimi aktivisti, petokolonaši, rusofili …
Kaj ima ta zlobna vila opraviti na Prešernovem odru, saj ji je, kot rdečemu škratu, do te države le toliko kot je materialno odvisna od nje, da lahko potem zmerja in psuje vsevprek ter nekomu, ve se komu, leze v rit. Ta praznik je za resnične junake osamosvojitve, za ustvarjalce in umetnike, kar je Prešern bil in bi jih danes cenil tudi sam.
Ta pogled in ljubezen na in do domovine, gre mladim v poduk: Ne nasedajte cenenim teatroinstalacijam novak- janullove zlobne vile!
Spomin ob Prešernovem prazniku slovensko ljudstvo podarja z večno in iskreno ljubeznijo ter s pogledom na dejanja žrtev osamosvojitvene vojne 1991, ki so bili v ospredju, ko je bilo potrebno braniti slovensko zemljo.
Podeljevanje Prešernovih nagrad nam danes omogočajo padli za domovino, zato naj jih bodo še naprej deležni tisti rodoljubi, ki srčno ustvarjajo predvsem za svoje ljudi in ljudi širše v svetu.
Za samostojno državo, za Slovenijo, so umirali rodoljubi in domoljubi. Samopomembneže, ki se samopromovirajo, preziramo in zavračamo!
Spoštujmo spomin na padle za domovino tudi ob tej priložnosti in preženimo smrad duha zlobnežev, ki jim samostojna Slovenija ni bila nikdar intimna opcija …
Iz nekrologa umrlim:
Tesnobe se spomni, vonja smrti. Spomni se upanj, skozi stoletja poglej, kako dehtijo cvetovi davnih sanj,
Imena padlih rodoljubov za domovino:
Anton Žakelj, Alojz Gaube, Miroslav Molk, Stanko Strašek, Stoyan Kazakov, Jernej Molan, Svetozar Spasov, Stanislav Požar, Janez Svetina, Boris Adam, Konstantin Nikolaj, Milan Bučar, Kenan Cetin, Edvard Peperko, Hismetin Ozbek, Bratislav Djordjević, Norbert Werner, Nikolas Vogel, Jozef Simčik, Franc Uršič, Franc Špelko, Željko Ernoič, Vincenc Repnik, Mohor Bergant, Anton Mrlak, Bojan Štumberger, Robert Hvalc, Ismet Velagić, Muzafer Vildirin, Dragan Lukić, Zaprian Dinčev, Plamen Dinčev, Peter Petrič, Marijan Dobelšek.
Njihova rodoljubna dejanja:
Vinko Repnik je padel ob barikadi tik pred Dravogradom 28. junija 1991. Po podatkih naj bi ga ubil z ostrostrelno puško zvezni miličnik. Peter Petrič se je na Brniku ponoči približal sovražnim tankom in izstrelil raketo proti poveljniškemu vozilu. Izstrelek je predčasno eksplodiral, a kljub temu je bil poveljnik bataljona ranjen, ob streljanju armadnih vojakov iz vseh cevi pa je bil ubit tudi Petrič 28. junija 1991. Franc Uršič je padel oziroma umrl kasneje v bolnišnici (4. julija) ob letalskem napadu na Medvedjek, Jernej Molan pa ob napadu enote Teritorialne obrambe s tromblonskimi minami v vasi Rigonce na kolono transporterjev, ko ga je zadel izstrelek protiletalskega mitraljeza (27. junija). Edvard Peperko je izgubil življenje med boji v Trzinu (27. junija), Miroslav Molk in Anton Žakelj sta izgubila življenje v prometni nesreči kot posledici vojnih dogodkov, življenje pa je izgubil tudi Stanislav Požar (civilna oseba zaposlena v JLA), ki je padel v Hrastju pri Pivki.
Med policisti je bilo pet žrtev. Stanko Strašek, policist posebne enote milice, je padel v Ljubljani (tragičen dogodek 29. junija), Bojan Štumberger in Željko Ernoič, rezervna policista PP Slovenj Gradec, sta padla med boji na Holmcu (28. junija), rezervni policist PP Maribor Robert Hvalc je izgubil življenje v Mariboru 28. junija (po streljanju iz vojašnice), samostojni inšpektor IP UNZ Slovenj Gradec Marijan Dobelšek pa je bil žrtev nesrečnih okoliščin.
Imena umrlih civilistov med osamosvojitveno vojno
Alojz Gaube (nesrečni primer) je padel v Ljubljani, Janez Svetina je izgubil življenje med opazovanjem dogajanja v Gornji Radgoni, Milan Bučar je bil žrtev prijateljeve mladostne nepremišljenosti, Jozef Simčik je še pred vojno umrl pod kolesi bojnega oklepnega vozila v Mariboru, Mohorja Berganta je zadel rafal, ki ga je armadni vojak na slepo izstrelil iz vojašnice Škofja Loka, Anton Kotar je umrl pod izstrelki letal ob svoji domačiji na Medvedjeku, Norbert Werner in Nicolas Vogel sta umrla med opravljanjem novinarskega dela na brniškem letališču (njuno vozilo je bilo zadeto, potem pa je še zgorelo), tragični osebi te vojne pa sta tudi Anton Mrlak, ki je bil sestreljen v helikopterju in je nameraval prebegniti na slovensko stran, in vojak na služenju vojaškega roka Franc Špelko, ki so ga ustrelili vojaki JLA v vojašnici Zgornja Ložnica pri Slovenski Bistrici, Boris Adam pa je nesrečno zašel v navzkrižni ogenj policije in JLA v Mariboru.
Tuje žrtve in umrli na ozemlju napadene Slovenije med osamosvojitveno vojno:
Med vojno v Sloveniji so umrli številni tuji prevozniki, na Medvedjeku (deset) in na Štrihovcu: Stoyan Kazakov, Svetozar Spasov, Konstantin Nikolaj, Kenan Cetin, Hismetin Ozbek, Bratislav Djordjević, Ismet Velagić, Muzafer Vildirin, Dragan Lukić, Dražen Šante, Zaprian in Plamen Dinčev.
Padli vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki so bili žrtvovani za srbske hegemonistične cilje:
V bojih ali zaradi posledic vojne v Sloveniji je umrlo 42 vojaških oseb jugoslovanske armade, častniki in podčastniki: Miroslav Šandor, Mirko Brndušanović, Dragan Bubalo, Mustafa Hadžiselimović, Eldin Hrapović, Milenko Jorgić, Aleksander Milošević, Slobodan Pantelić, Rama Salihi, Bojanče Sibinovski, Zoran Stojanović in Branko Sedlar (civilna oseba), vojaki: Stipo Čati, Ljubo Babić, Dejan Bjelogrlić, Branko Bojanić, Halil Cucak, Dušan Dejanović, Popaj Hilmi, Fahir Imamović, Antonije Šimunović, Zoran Ješić, Ivan Jeličić, Ratko Jovanović, Florim Kasurni, Mirko Lučić, Goran Maletić, Zoran Mirković, Stojan Mitić, Vojko Obradinov, Dragan Đokić, Nedžmedin Osmani, Muhamed Palić, Borislav Pivać, Špiro Ponjavić, Dragan Rodić, Domagaj Sotinac, Goran Stanković, Obrad Stevanović, Slobodan Stojkovič, Milan Tanasković in neznani vojak.
Vrednote slovenske osamosvojitve je nedopustno zlorabljati za ceneno politično in osebno samopoveličevanje kulturniških samozvancev.
Mag. Mirko Macher, z.r., se ob prazniku spominjam tudi prapra …dedov po pesniku dr. Francetu Prešernu, prapravnuku Blaža Prešerna (1676), in po Blaževima bratoma Mihaelu (1671) in Andreju (1674) ter sestrama Margareti (1667) in Mariji (1677), vsi otroci Jakoba Prešerna (1630) iz Vrbe. (Vir: M. Macher)
