Nekaj ali nekaj tisoč kravic,
saj razlike tukaj ni nobene,
kot bi štel nevidneže zelene,
pa naštel nazadnje nekaj glavic.
Nekaj tisoč z nekaj le razlike
tvori množico, glej, nepregledno,
v podzavesti, scela nezavedno
kažejo se tisočere slike.
Med deset in enim tisočakom
sta le ničli dve prav nebogljeni,
do desetih tisoč pa še eni
treba priskočiti je k junakom.
Ničle tukaj so, zares je nula
tisto, kar pogrešam v gruči silni,
samih ničel in nul preštevilni,
ničla se kar sama je sezula.
Toliko ko ničel je na kupu,
vse se izgubi mi v tisočinah,
plava nad oblaki gor v višinah,
nekaj jih je, nekaj, glej, v obupu.
Se odvijala je prava drama,
kot poročevalec je povedal,
hvala mu, sem dobro se nagledal,
in spoznal, je ničla ena sama.
