Piše: Aleš Guček
Dolga leta sem bil vodja razvoja v Petrolu zemeljski plin d.o.o. Premeteno vodstvo ni hotelo v 1970-ih letih dobivati ruski plin preko Srbije in Hrvaške. V Beogradu je bila utemeljitev in tudi sprejeta, da je treba zagotoviti dva priključka plinovodov v SFRJ zaradi možnih prekinitev dobave ali zaradi havarije, nesreče na plinovodu. Slovenija in preko nje Hrvaška sta dobivali ruski plin iz Avstrije s prehodom meje v Ceršaku na Štajerskem.
Geoplin d.o.o. (novo ime za Petrol zemeljski plin d.o.o.) je šel še korak dalje z odločitvijo nakupa alžirskega zemeljskega plina. Vrh Geoplina d.o.o. je šel v Alžirijo brez spremstva ministra RS in zakupil plin ter transportno pot iz Alžirije preko Tunizije in podmorskim plinovodom do Sicilije in od tam čez Italijo preko Vileseja do Nove Gorice. Od Vileseja do slovenske meje je bilo treba zgraditi plinovod in na slovenski strani priključek na obstoječi plinovod. Splošno ni znano, tudi na pristojnem ministrstvu tega niso poznali bistva plinskega posla. Skoraj nikoli nismo dobili na gorilnike alžirskega plina, vedno le ruskega. Italija nam je preko Vileseja dobavljala ruski plin. Zakaj bi transportirali za Slovenijo plin od Sicilije po vsej Italiji? Ne samo plin za Slovenijo, tudi za druge države so ta plin porabili med »potjo«. Če bi nepredvidljiva Rusija prekinila dobavo, kar se je že zgodilo, takrat je Italija dolžna transportirati (danes se progresivno reče prenašati) alžirski plin.
Nestabilna Alžirija zaradi ekstremnih islamistov, naj spomnim samo na en primer, da so v oazi porezali vratove vsem prebivalcem, je botrovala poti predsednika uprave Geoplina d.o.o. na Norveško. Brez vsakega spremstva sodelavcev in telesnega stražarja v ministrovi obleki. Obetal se je tretji vir zemeljskega plina za Slovenijo. Norveški zemeljski plin je bil predrag, zato ni prišlo do realizacije.
Znano je, da bodo šli predstavniki slovenskih dobaviteljev plina ali upravljavec slovenskih plinovodov v Alžirijo in morda podpisali pogodbo o nakupu i n prenosu plina. Z njimi bo potoval pristojni minister, domnevno, da jih ne bo strah in se bo pogovarjal z Alžirci v francoščini. Zakaj pa je bila prekinjena dobava alžirskega plina in kdo jo je zaustavil? Zakaj ni dobave plina preko hrvaškega plinskega terminala na otoku Krku, kamor vozijo tankerji utekočinjeni zemeljski plin, včasih iz Nigerije in Katarja? Tako tudi po jedrni Evropi. Izgovor, da je plin iz drugih razen ruskih virov drag, mi nekako ne gre v glavo. Ali je danes ruski cenejši in dobava brez možnih zapletov? Dolgoročno pa naj Evropa zgradi plinovod iz Arabskih emiratov, Saudske Arabije in Kuvajta mimo Rusije do naših in evropskih gorilnikov. Tudi Nemčije ne bo bolela glava. Ivan Grozni II. pa naj s svojo nafto in plinom počne, kar bo hoče.
