Obračam se na Matjaža Hudomalja in Urbana Lavrenčiča preko medija, ker ste se potuhnili z elektronsko pošto na TV Slovenija, domnevno pred kritikami z negativnim predznakom. Tako bo namesto vaju še javnost deležna mojih misli.
Ker so kurenti bliže TV SLO, kot ljudska smučarja z Blok (1689) in in Vzhodnega Pohorja (1886). O tem molčijo prav tako športni novinarji iste hiše z zaračunavanjem električnega priključka. Hladilnik in pralni stroj še nista na vrsti. Sta pa nedvomno bolj koristna od TV SLO. Kurenti so začeli svoj „smučarski“ pohod leta 1960. Vsi udeleženci Evropskega mladinskega kriterija in Mariborskega slaloma so dobili od organizatorja tekem Dušana Senčarja za spomin lutko kurenta. Na rogove je imel obešen listek Maribor, namesto Ptuj. Samo še smučke so mu manjkale. Te jim je Senčar natikal še dolgo potem, ko je nato za njim podedoval kurentovo štafetno palico Tone Vogrinec. Senčar je celo odklonil nastop bloških smučarjev po starem v mariborski Areni med prvo in drugo vožnjo med tekmo Zlate lisice. Tega ni odklonil japonski princ Akihito, danes cesar, ki je zvečer v kraju Zao januarja 1979 po nastopu „Bločanov“ obiskal njihovo omizje. Pohorski ljudski smučar je danes popolnoma anonimen. Avtorji knjig z omembo pohorskega ljudskega smučarja so o njem pisali sami sebi, ker jih celo športni novinarji niso vzeli v roke. Zanj vedo v ZDA zaradi objavljenega članka v reviji Skiing Heritage (danes Skiing History). Pa se vrnem k smučarskim kurentom. Odšli so na zimske olimpijske igre v Calgary leta 1988. Vogrinec je rekel, da niso obremenilio malhe Smučarske zveze Slovenije, niti Jugoslavije. Plačali so jih drugi, torej tudi mi vsi in ne nogometni južni bratje. Čeprav so nastopili za barve SFRJ. Seveda so bili beli šamani atrakcija za na Indijance vajene Kanadčane. Spraševali so, od kod naenkrat beli šamani namesto rdečih. Če novinarji domevno ne poznajo slovenske zgodovine smučanja, potem pridejo prav kurenti, sovražniki smučanja in snega. Pa so zopet vzbrsteli leta 2002, ko je bil v Portorožu kongres Mednarodne smučarske zveze. Nekaj novinarjev, jaz, direktor SZS Jaro Kalan in direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec smo se dogovorili za vsebino biltena. Prejeli ga bodo vsi udeleženci kongresa in novinarji. Zadolžen sem bil kar za pet poglavij, med drugim tudi zgodovino smučanja in tekmovanj v Mariboru z okolico. Jasno sem dal vedeti, da ne bo slučajno kdo vtaknil kurente med moje slike. Seveda brez kurentov ni šlo. Po Kalanovih besedah, je za to poskrbel Vogrinec, ko nisem imel več možnosti vpliva. Bilten je bil že natisnjen. Športni novinarji vsi navdušeno govorijo o kurentih, ko jih vidijo na ekranih. Nazadnje Matjaž Hudomalj letos na svetovnem prvenstvu v Åreju. Tudi na Ljubnem so bili skoraj večja atrakcija za TV SLO kot naše skakalke. Naj končam mitološke slovenske razsežnosti kurentov na smučeh. Rimljanski cesar Kato je vsak svoj govor končal, ne glede na vsebino: »Sicer pa mislim, da je treba Kartagino razrušiti.« Jaz kličem podobno: »Sicer pa mislim, da je treba smučarske kurente odgnati.« Lepa kurentova lutka mi je razpadla, ker so ovčjo kožo požrli moli. Če hočemo doživeti alpske smučarske dogodke bolj zanimive od samih dogodkov, je treba poslušati Lavrenčiča. Nato še kot v sagah opeva vikinge, ki so na startu. Zakaj epsko ne omeni še mostičarja, ko je na startu Slovenec? Ali pa kurenta? Znano je, da niti vikingi, niti mostiščarji in tudi ne kurenti niso smučali. Slepi sosed me je vprašal, na kateri radijski postaji poslušam prenos alpskih smučarskih tekmovanj. Ni je našel. Povedal sem mu, da gledam TV SLO, kjer Lavrenčič in Hudomalj ne moreta zajeti niti sape, ko nas osrečujeta s poročanjem brez vsakega najmanjšega odmora. Razen obveznih reklam, ki pokrijejo še kakšnega tekmovalca. Kljuh plačilu električnega priključka. Koga bolj zanima statistika in še druge nepomebne cvetke zasebnega življenja od trenutnega dogajanja, določata sama? Vesel sem, da tudi ob prenosu smučarskih skokov ponavljam računstvo iz osnovne šole z vetrovnimi točkami, dolžino skoka in pa točke za slog. Ker sem star mi dodatno poleg Andreja Stareta pomagajo številke na zaslonu, ki jih bere. Ugibanja, koliko daleč je skočil, katero mesto bo zasedel skakalec, ni več potrebno, ker je čez pet sekund že rezultat na ekranu. Je pa zanimivo bolj od same tehnike in izvedbe skoka. Pač poročaš o tem, na kar se spoznaš. Prav tako bi rad spomnil, da obstaja Slovenski smučarski slovar pretnajstih soavtorjev v izdaji ZRC SAZU (2011). Urednik Športa TV SLO in minister Gregor pa nič. Vse za ljubi mir!
Aleš Guček, upokojeni arhitekt, bivši alpski reprezentant, (m)učitelj smučanja in področje zgodovine smučanja, Ljubljana
