Odločitev poslancev, da dvignejo prag 5. dohodninskega razreda s 70.000 na samo 72.000 in ne na 80.000 evrov razkriva, da v Sloveniji še vedno radi žagamo vejo, na kateri sedimo.
Razmere v svetu so res problematične. Bogata peščica hitro bogati, razlike med bogatimi in revnimi se povečujejo. Res je tudi, da Slovenija ni imuna na ekscesne plače. To so tiste, ki merijo v več sto tisoč evrih letno, obenem pa se ti menedžerji niso izkazali s svojimi rezultati. Še nedavno smo v medijih lahko zasledili takšne primere, tesno povezane z državo. Takšni primeri so vredni vse kritike.
Niso pa vredni posploševanja, kajti ti primeri ne odsevajo splošnih razmer. Slovenija ta hip ni kot svet. Slovenija ima najmanjšo dohodkovno neenakost v EU. V zadnjem času se je ta še zmanjšala. Obenem se v Sloveniji močno dogaja odliv znanja, v javnosti pa se o tem zelo malo sliši.
Leta 2017 se je iz Slovenije odselilo 3.643 terciarno izobraženih prebivalcev, priselilo pa 2.580. Razlika med odseljenimi in priseljenimi terciarno izobraženimi prebivalci je tako znašala 1.063 prebivalcev, leta 2011 pa 447.
To pomeni, da je neto odliv visoko strokovnega znanja iz Slovenije višji kot v času najhujše krize v državi!
V takšnem času so se politiki odločili, da bodo zmanjšali predvideno razbremenitev tistih, ki so v 5. dohodninskem razredu. Nemci, Avstrijci, Švicarji, Skandinavci, Američani … nam lahko rečejo samo: »Najlepša hvala.« Še več visoko usposobljenih Slovenk in Slovencev, ki jih bomo izšolali z javnim denarjem, bo zaradi nerazumnih teženj po uravnilovki odšlo v tujino.
Zato je takšna odločitev politikov, tokrat koalicije, škodljiva.
Slovenija ima strahotno velik izziv v prihodnosti. Ta hip je brezposelnost relativno nizka, toda hkrati imamo že zdaj enega najslabših razmerij med delovno aktivnimi in neaktivnimi, primerjajoč se z drugimi članicam EU. Zaradi zgodnjega upokojevanja oziroma prenehanja delovne aktivnosti, demografskih trendov itn.
Zato moramo, v ekonomsko-statističnem besednjaku, v naslednjem obdobju imeti pred očmi dva cilja:
a.) kljub ohlajanju gospodarstva moramo povečati število delovno aktivnih in s tem izboljšati razmerje v primerjavi s številom neaktivnih,
b.) bistveno hitreje moramo zviševati dodano vrednost na zaposlenega.
Dohodninske spremembe imajo lahko pozitiven vpliv na oboje. Kar zadeva točko b.), pa je še posebej pomembna razbremenitev plač od povprečne navzgor.
Večina visoko strokovnih kadrov verjetno res ne pade v 5. dohodninski razred, toda špica, torej res najbolj vrhunski kadri, za katere se nišno specializirana slovenska podjetja najbolj trdo borijo s svetovnimi tekmeci, pa sodijo v 5. dohodninski razred.
To so Dragići in Dončići v podjetjih. To so Edvardi Rusjani današnjega dne.
Zato je odločitev, da se prag pri 50 % razredu ne spremeni, nesmiselna in škodljiva. Prav špica najbolj strokovnih kadrov je gonilo zviševanja dodane vrednosti v podjetjih, od česar imajo koristi vsi. Zato ker razvijajo in prodajajo najboljše izdelke.
Ni naključje, da tudi najboljši slovenski podjetniki ta hip najbolj iščejo razvojne inženirje. Če jim jih ne bomo pomagali obdržati ali koga tudi na svetovnem trgu najeti, tudi z dohodninsko spremembo, bomo zelo poslabšali možnosti, da bi hitreje dvigovali dodano vrednost.
Trg za najboljše strokovne kadre je najbolj globalen, kot za športnike. Če bodo vrhunsko usposobljeni Slovenci še bolj odhajali iz Slovenije, bo manj zaslužka podjetij, bo manj možnosti za zvišanje plač delavcev, bo manj davčnih prilivov, bo manj denarja za šolstvo, zdravstvo, pokojnine …
Zdrava pamet pravi, da moramo čim več Rusjanov zadržati doma. Poslanci imajo še nekaj časa, da premislijo.
