Pozunanjenje: od renesanse naprej se naša (zahodna) civilizacija vse bolj obrača k zunanjemu, nek način opažanja, vrednotenja, neka misel in nek odnos do življenja – to se prenaša iz generacije v generacijo, in nobena generacija ni v tem povsem svobodna. Nasprotno: obrnjenost k zunanjemu se je skozi stoletja samo stopnjevala in v naših časih je prignana že prav do absurda. To pišem zato, ker so ta dejstva pomembna tudi za politiko. Naša pozunanjenost je npr., med drugim, pomagala komunistom ohranjati oblast. Zakaj? Ker smo osredotočeni na zunanje forme (na barve, imenovanja, govorjenje, pisanje, geste…), smo postali onesposobljeni za opažanje, zaznavanje notranjega bistva. Ko so koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih komunisti začeli spreminjati barve in imenovanja in se razpršili v razne stranke, smo tem >preobrazbam< kar verjeli. >Pravih< (rdečih) komunistov res ni več! A v zadnjem času so se preko SD in Levice spet vrnili k svoji rdeči barvi, celo k rdeči zvezdi, ki sta se precej let skrivali za modro barvo in rumeno zvezdo. Kaj so s tem hoteli povedati – v to se tu ne bi spuščal.
Danes se govori, da so številni pomembneži na desnici preobraženi komunisti (Milan Zver, Peter Jambrek, Miha Brejc, Vinko Gorenak, celo Janša in še marsikdo…). Res so bili (vsaj formalno) do l. 1989 komunisti, ni pa rečeno, da so bili to tudi po srcu (po svojem najglobljem prepričanju), imeli so določene politične ambicije, in takrat nisi mogel nikamor, če nisi bil v partiji. Poleg tega so bili takrat mladi, z leti in z nabiranjem izkušenj pa se človek spreminja in dozoreva, zato je bila njihova preobrazba lahko tudi rezultat iskrenega prepričanja, in ni rečeno, da so po svojem notranjem bistvu še vedno komunisti. Sicer pa to lahko vedo le oni sami in Bog. Kristus je glede tega dejal: >Po njih delih jih boste spoznali<. Notranje bistvo človeka razkrinkajo njegova dejanja, ne pa zunanje forme, videz, besede… - vse te stvari so dokaj poceni in jih je lahko igrati.
Pozunanjenost je bila tudi eden od razlogov, da pri nas tranzicija ni uspela. Množice je prepričala (poleg raznih drugih dejavnikov seveda), da komunistov ni več in da bo s formalno- pravno spremembo družbenega in ekonomskega sistema vse drugače, da bomo s tem že v Evropi. Vendar, komunisti, ki so spremenili barve in imenovanja, se večinoma po svojem notranjem bistvu niso spremenili, bistvo komunizma pa je permanenten boj za Oblast. V namen ohranjanja pozicij in privilegijev so preprečili lustracijo, obdržali monopol v ključnih družbenih podsistemih – vse to je bilo že mnogokrat zapisano. V namen izvajanja Oblasti z močjo Kapitala so izropali podjetja, skopali bančne luknje, sprovedli nasedle projekte…in osiromašili množice – to so njihova dela. Posledica vsega skupaj je, da imamo namesto resnične demokracije neko novo obliko komunizma.
Franc Bešter, Zg. Besnica
