2.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 19 aprila, 2021

Karolina U. Pokojenšek: ŠOFER IN KARLOSERIJA

Korle bil šofer je dolga leta,

sekal drzno je ovinke vedno,

kot da ni življenje drugih vredno,

dajo ga v penzion, naj tam opleta.

Vzame firma drugega voznika,

pa očitajo mu, da je pivec,

za popitje dveh kozarcev krivec,

bil teran je glavna mu spotika.

Brez šoferja firma ko ostane,

spet bo Korle dober, so dejali

in nazaj voznika pripeljali

so iz Kranja urno do Ljubljane.

Kaj bi Korle zdaj samo šofiral,

hoče za direktorja pa pika,

to menda se mu edino šika,

bo tako kot vedno pač laviral.

A mu odpove karoserija

že pri drugi ali tretji vožnji,

Korle zre v oči nevarni grožnji,

komaj se iz primeža izvija.

Se kolo rezervno prvo loči,

druga štiri pa so zatajila,

je karoserija izgubila

vso nosilnost, zlahka mu še poči.

Se oklepa še šofer volana,

toda ko zaviti v levo hoče,

od koles nobeno tjakaj noče,

smer sredinska kaže se ubrana.

Zajla se je glavna čisto snela,

Korle bulji zgolj v karoserijo,

kam kolesa v drugo smer drvijo,

vsa zadeva pa je zarjavela.

Korle, ki direktor bil bi raje

kot šofer, saj avta ne obvlada,

nekaj o vozilu zdaj razklada,

a se jasno vidi, kaj ga daje.

Bi poslal najraje nekam v krasno

to kolesje njemu neposlušno

in karoserijo enodušno,

šel iz firme itak bo predčasno.

Zadnje novice

Sorodne vsebine