Slišati je silno valovanje
zadnje dni, odmeve in šumenje,
kot da gre za slane vode vrenje,
za nemirno na Jadranu stanje.
Vse zato, ker ptičica pojoča
zažgolela je napačne note,
da se zdelo je regljanje krote,
stvar prav neužitna, silno vroča.
Bojda je koračnica z Jadrana,
tisto, kar bi ptička naj zapela,
pa nobene note ni zadela,
muzika bila je neubrana.
Pela o hudobnih je vojakih,
o ubijanju in o streljánju,
kot da vsa v zamaknjenem je stanju,
kot da škriplje znotraj po vijakih.
Bil problem je, da je na ekranu
zažgolela svojo polomijo,
skoz zobe in s silno hudobijo
in da je bila pač v prvem planu.
Ptička pevka se hudo uštela
je in z njo še bolj televizija,
saj pojoča je hipokrizija
na ledeno prho naletela.
O ti ptička z juga, ti jadranska,
ni koračnica ti ta uspela,
to, kar si ihtavo zažgolela,
je bila sramota le balkanska.
