Šteje Damjan, jih na prste šteje,
štiri in pa šest mu je uganka
šestinštirideset preostanka
rad naštel bi, spravil v red čimpreje.
Šteje Damjan, a se ne izide,
šest in štiri to pač ni število,
ki lahko bi mu zagotovilo,
da do šestinštirideset pride.
Mu ne gre, ne gre od rok to štetje,
bolj ko šest in štiri premetava,
ne izide se številka prava,
štiri in pa šest samo deset je.
Stvar obrne, kaj pa šest in štiri?
kaj pa če tu najde se rešitev?
S pomočjo številčnih se kršitev
mu morda seštevek le razširi.
Se po pleši praska in vzdihuje,
šest in štiri, pa ni cifre prave,
Damjan je napel vse sile zdrave,
ta poštevanka ga res zdeluje.
Ne pomaga, je kristalno čista
cifra, ki je Damjan ne dosega,
ga izčrpalo bo štetje vsega,
nak, to ni stvar za ekonomista.
Z matematiko je sprt docela,
je zato zašel v ekonomijo,
tam da skrije lastno polomijo,
tam, da šteti zna, lahko se dela.
