Zgodba je balkanska do obisti,
vendarle povzamem jo na kratko,
enega obrili so na gladko,
mlajši sin je, izgubljenec čisti.
Ata v nekem mestu na Balkanu
ki igra se šerifa, veljaka,
Ata Türka najmanj, sina čaka,
kdaj prikaže se v aeroplanu.
Pa ni leta, iz aeroplana
turške družbe sinček ven ne pride,
mnogokrat potem še sonce vzide,
v noč pogrezne dostikrat Ljubljana.
So mar Turki mi ga ugrabili,
ata nejeverno se sprašuje,
ko spozna, da se godi še huje,
fanta z roko v stvari so dobili.
Podkupnina vse na svetu reši,
ata mošnjo isti hip razveže,
toda sinčka štrik nič manj ne reže,
na Balkanu stvar se ne pospeši.
Ata z bakšišem nič ne prepreči,
sinček namreč je odšel z Balkana,
anatolska zdaj živi ga hrana,
se za atom joče v turški ječi?
