V Združenju neodvisnih radiev, ki deluje v okviru Zavoda za razvoj neodvisnega radia in združuje več kot 20 neodvisnih lokalnih radijskih postaj po Sloveniji (komercialnih in s statusom posebnega pomena) se ne strinjamo s pogledom Društva novinarjev Slovenije (DNS) glede digitalizacije lokalnih radijskih postaj, ki se je v svoji včerajšnji izjavi posredno postavilo v bran ohranitvi obstoječih radijskih monopolov.
Izjavo DNS si je mogoče razlagati kot poziv, da je potrebno razvoj neodvisnega lokalnega radia v Sloveniji zatreti. Po njihovem mnenju se lokalnim radiem s statusom posebnega pomena ne bi smelo dopustiti možnosti, da bi lahko z večanjem področja svoje slišnosti, v novo nastajajočem digitalnem omrežju, stopili v naslednji razvojni cikel radijske panoge v Soveniji. Pri tem DNS posredno skrbi, da bi lahko lokalni radio poslej konkuriral obstoječim radijskim monopolistom. Ti po podatkih AKOSa že danes lastniško obvladujejo 52, od 74-ih radijskih izdajateljev v privatni lasti, kolikor jih imamo v Sloveniji. Pri tem pa DNS ne skrbi dejstvo, da neodvisni lokalni radi, v obstoječem stanju, ne morejo preživeti niti naslednjih 5 let!
Ni prvič, da se je DNS javno zavzel za interese nacionalnih komercialnih radijskih mrež v Sloveniji. Tako so že v pripombah na spremembo Novele ZMed E, dne 15.7.2020 zapisali, da nasprotuje ukinitvam komercialnih radijskih mrež, saj bi lahko to povzročilo izgubo delovnih mest, kar pa DNS v preteklosti ni motilo. Ko je v zadnjih 13-ih letih, zaradi povezovanja v komercialne radijske mreže ugasnilo kar 37 lokalnih radijskih postaj in posledično izgubilo zaposlitev več kot 1.000 novinarjev in ostalih programskih delavcev, niso niti enkrat stopili v bran svojim stanovskim kolegom, ki so ostali brez služb v trenutku, ko je njihov radio kupila nacionalna komercialna mreža. Te so danes v Sloveniji: Radio 1, Aktual, Center, Veseljak, Rock Radio in Antena.
Ravno ta teden je AKOS zaključil prvi nadzor nad izvajanjem matičnih lokalnih programov povezanih radijskih postaj v eni izmed nacionalnih komercialnih radijskih mrež. Pri tem je ugotovil ogromno nepravilnosti in evidentno izigravanje medijske zakonodaje v zadnjih 13-ih letih (83. člen ZMed). Ugotovitve AKOSa so dostopne na naslovu: https://www.akos-rs.si/nadzor-odlocbe/tv-radio-in-vod.
Bojazen DNS, da bi po pridobitvi nacionalne DAB+ radijske pokritosti postale lokalne radijske postaje zanimive za nakup in vstop novih izdajateljev in nove konkurence na slovenski medijski trg kaže na popolno nepoznavanje razmer in potencialov na slovenskem radijskem trgu. Ta je že sedaj izrazito monopoliziran, zato ni interesa za vstop novih investitorjev, kar je v bistvu slabo za Slovenijo, saj imajo od konkurence največjo korist vedno državljani. Konkurenca namreč prinaša večjo kvaliteto vsebin, več medijske pluralnosti, bolj uravnoteženo medijsko zastopanje za vse Slovence… Na drugi strani pa medijski monopoli ubijajo pluralnost in so v veliko škodo demokraciji.
Namigovanje DNS, da bi podelitev nacionalnih digitalnih frekvenc lokalnim radiem posledično pomenilo manj možnosti za razvoj tematskih radijskih programov je potrebno pogledati iz zornega kota kdo so v resnici zainteresirani izdajatelji tematskih radijskih programov v Sloveniji. Interes za tematske radijske programe so doslej namreč pokazali zgolj obstoječi radijski monopolisti, ki so v tem letu v razvid medijev priglasili kar 61 novih tematskih radijskih programov za katere je značilno, da bodo vsi po vrsti predvajali izključno tematsko glasbo, brez novic, izobraževalnih, kulturno umetniških in ostalih koristnih vsebin za državljane. Zato sprašujemo DNS, kako so lahko takšni tematski programi v večjem interesu javnosti, kot dejstvo, da si lahko neodvisne lokalne radijske postaje s statusom posebnega pomena, s pridobitvijo večje slišnosti, omogočijo nadalnje preživetje in neodvisnost?
V tem trenutku je slovenska radijska panoga izrazito nekonkurenčna in monopolizirana, kar zahteva nujno regulacijo in omejitev škodljivih praks. Za današnje stanje ni kriva zgolj pretekla pasivnost Ministrstva za kulturo, ampak je v primeru anomalij na področju radijske panoge v veliki meri kriv tudi AKOS, ki kot nacionalni regulator ni reguliral komercialnih radijskih mrež potem, ko je zaznal, da te že od začetka ne izpolnjujejo pogojev glede obvezne priprave lokalnih matičnih programov (vsebin), po 83. členu veljavnega ZMed. To je sedaj ugotovil tudi v uradnem nadzoru programskih vsebin! S tovrstnim izkoriščanjem zakonodaje so si komercialne radijske mreže tekom let ustvarile več deset milijonske prihranke/dobičke, in posledično monopolne položaje, s katerimi danes izsiljujejo in uničujejo preostale neodvisne lokalne radijske postaje in jih silijo, da se jim prodajo.
V Združenju neodvisnih radiev podpiramo svobodno izražanje mnenj, zato ima DNS vso pravico podati svoja stališča do digitalizacije lokalnega radia. Bi si pa želeli, da se DNS, kot reprezentativna novinarska organizacija, ne postavlja s svojimi stališči zgolj na eno stran in da se zavzema predvsem za zdravo konkurenco in za poštene pogoje poslovanja za vse medije v Sloveniji. Le to bo namreč prineslo Sloveniji več pluralnosti in več demokracije. Kar pa se digitalizacije lokalnih radiev tiče pa DNS prosimo, da dopusti, da se okoli interesa za DAB+ frekvenco odločajo radii sami oz. njihovi lastniki.
***
Aleksander Žišt
Lokalna radijska mreža
