To sta dva naslova, ki sem ju našel 9. avgusta 2019, in podoben je še tretji, vendar je vse preveč napihnjeno in neresnično. V večernih urah istega dne tudi na TV novice o vremenu podobno kot v omenjenih člankih.
V Večeru, Oni Plus, Svetu kapitala in še kje sem našel nekakšno »zastraševanje«, češ kako nas bo morje poplavljalo ali vsaj tiste dežele in mesta, ki ležijo ob njem. Res so spremembe, ki jih je morda povzročil človek in nas bodo v prihodnje še kako kaznovale, a da bi se morje dvignilo za dva metra ali celo več, ni resnično, ker ni možnosti. Obmorska mesta že sedaj nastradajo, ko pride kakšen tajfun-tornado, nekontrolirana nevihta in potisne morje na obalo, posebno pa je to kruto, ko nastopi kakšen cunami navadno po kakšnem potresu, ki ruši vse pred seboj. A da bi se morje dvignilo za dva metra, kar bi bila v resnici svetovno katastrofa, to se ne more zgoditi preprosto zato, ker ni toliko ledu, da bi do tega prišlo, četudi se ves svetovni led stopi. Pred nekaj meseci sem prebral novico, ki pove, da se je stopilo menda 150 milijard ton ledu in se je površina morja dvignila za 1,4 cm! To je mogoče, ker 150 milijard ton ni malo, če sem številko pravilno zapisal? Površina vseh oceanov in celotnega morja je znana. Za dvig površine za npr.1 cm se lahko izračuna kubatura ali teža ledu oz. vode, da bi led, ki se topi nezadržno zaradi vremenskih sprememb, dvignil morsko gladino za dva metra, pa ni realno in sploh ni mogoče, ker takih količin ledu ni. Koliko ameriških mest naj bi se potopilo, opisuje ga. Simona Drvenšek, vendar to ne drži.
Seveda če bi se to zgodilo, potem ni vprašanje le ZDA, ki so morda malo potencirano navedene zaradi Trumpa, ki je s strani levičarjev deležen le kritike, bi pa predvsem v Aziji bila katastrofa, ki bi jo lahko imenovali »vesoljni potop«. Vsekakor pa bodo obalna mesta vedno bolj izpostavljena vremenskim motnjam, posebno tornadom-tajfunom-velikemu neurju ali še hujše cunamijem in že dvig morja za nekaj centimetrov bo povzročal preglavice. Ko sem pred okoli 20 leti obiskal New York, je prav takrat Al Gore in njegova kampanja po New Yorku nalepila plakate, kjer so štrleli iz morja le vrhovi Empire State Buildinga in še tedaj stoječih dvojčkov, vse drugo naj bi bilo pod vodo. Tako so izvajali propagando le v prid Alu Goreu. A od kod naj bi prišlo toliko vode? Al Gore se ni tega vprašal, ker je želel slavo, ki jo je na neki način tudi dobil. Tako da tega dne kar trije časopisi oz. novinarji pišejo o tem problemu, ki ne more biti resničen, resnični bodo zaradi vremena morda vse hujša neurja, vendar takega potopa ne bo, ker z »Marsa še ne bomo uvažali vode«, ker še tega ne vemo, ali voda tam je. Sicer pa je na naši lepi Zemlji vedno enako vode, ki na žalost ni dostopna vsem. Se pa izpareva tudi iz vse umazane vode na Zemlji, ki jo svinjamo, saj nas je že menda blizu 8 milijard!?
Tako se voda z izparevanjem sama prečiščuje, ali vendarle ponese s seboj v oblake kaj slabega, pa mi ni toliko znano. vem pa, da včasih, ko zapiha jugo (na Vipavskem mornik), prinese s seboj tudi pesek; to je izrazito, ko pada s snegom, pa tudi voda v obliki dežja pusti predvsem rdečkaste sledi, toda to ni kemično, ampak fizično onesnažena voda. Ja, vremenske razmere pa vsekakor povečujejo število beguncev, vendar tudi npr.Afrika ima precej vode, ki pa je še ne znajo izkoriščati, zato samo denarna pomoč Afriki ni dovolj. Tam je treba ljudi preobraziti in naučiti ravnati z zemljo in vodo racionalno. Kar se tiče beguncev, ki jim ni videti konca, je za zdaj znano, da bežijo ne le iz krajev, kjer je vojna, ampak prav iz vseh islamskih držav, ne samo zaradi vremenskih sprememb. Znano je, da je islam proti zahodni civilizaciji zaostal za nekaj stoletij. Bogate zalivske države pa se kitijo z novostmi, ki jim bodo še kako v napoto, ko jim bo začelo zmanjkovati nafte, vode jim zmanjkuje že sedaj. V Savdovi Arabiji, kjer je lepo le za nekatere, npr. ženske so še vedno kot v srednjem veku, pa bodo zgradili futuristično naselje, kjer se bo pesek svetil ponoči, ker trave ne bo, in z umetno luno, zelenja pa tam ne bo, le tisto, ki bo prisiljeno rasti ob obilnem zalivanju. Kolikor bi se morska gladin res dvignila za omenjena dva metra, bi tudi svetleči se pesek nehal svetiti.
Severni in južni tečaj z vsemi ledeniki npr. v Himalaji, v Andih, v Alpah in drugje nimajo takih zalog ledu, da bi se površina morja dvignila za dva metra, morda kakšna dva decimetra, kar tudi ni malo in bi že povzročalo nevšečnosti velikega obsega. Najbolj pa me skrbi, kam z odpadki, ki jih je na svetu vsepovsod preveč in prav v vsakih poročilih poslušamo probleme kam z njimi. V Indoneziji se glavno mesto Džakarta pogreza v odpadke. V povojnem času sem na tehniški šoli slišal, da imajo Nemci elektrarno, ki jo poganja izgorevanje odpadkov, sedaj pa o tem nič več ne slišimo. Ravnanje z odpadki, katerih je menda največ iz plastike, ki ne bo razpadla v kratkem času, celo v stoletju ne vsa, bi morda lahko lepo gorela in ustvarjala paro za pogon parnih turbin, vendar zopet gorenje, ki onesnažuje ta lepi svet. Mladi strokovnjaki se bodo morali malo bolj potruditi in najti rešitve, kam z odpadki, ki jih je vedno več, celo oceani so že zasvinjani, in vedno več je ljudi na svetu, tovarne s plastiko pa proizvajajo vse mogoče predmete iz plastike nemoteno naprej!
Silvan Štokelj, Ljubljana
