Se ne bom predstavljal, vsak pozna
me že dolgo, saj sem prepoznaven,
kjer ni treba, tam sem vedno zraven,
vsaki stvari zmeraj grem do dna.
Vsaki, ki tišči me, to je jasno,
kar problem je drugih, zanemarim,
tisto le, kar žuli me, poudarim,
in potem kričim kot zmešan glasno.
Ko o mejah ravno se razpravlja,
kje so in kaj vse se ne spodobi,
rekel bi, da po oceni grobi
se me res krivično zapostavlja.
V kodeksu je takšno določilo,
meje naj spoštujem, mero pravo,
in naj uporabljam pamet zdravo,
takšno je od nekdaj navodilo.
Vem, kje meje so in kaj se splača,
sam postavljam vselej si pravila,
kar sva se nekoč dogovorila,
ne velja, beseda se obrača.
Se ne bom predstavljal, prepozna
vsak takoj me, kaj bi se naslavljal,
saj sem vedno se pod geslom javljal,
da novinarji smo brez meja.
