Piše: Lea Kalc Furlanič
Voditi turistično občino, kjer se zaradi privlačne obmorske lege v urbanizmu bije mnogo interesov in je kakovost turistične ponudbe pod nenehnim drobnogledom, ni preprosto. A piranski župan Đenio Zadković si s strpno demokratično držo in z zaupanjem v ljudi vztrajno prizadeva za njeno dobro.
Da je Portorožan Đenio Zadković, ki prihaja iz podjetništva, prevzel vajeti piranske občine, je, kot pravi, naključje. Nikoli namreč ni stremel po taki funkciji. »Ko se je pred volitvami na socialnih omrežjih v kratkem času oblikovalo gibanje občanov, ki so si želeli v naši občini korenitih sprememb, sem se v enaki želji pridružil in sprejel izziv. Na volitvah so mi volivci v prvem krogu dali prednost pred opcijo SD, v drugem krogu pa pred nekdanjim županom Tomažem Gantarjem. Ta izid me je pozitivno nagovoril, pa sem se spustil po reki navzdol, pravzaprav po brzicah,« o začetkih županovanja pripoveduje Zadković, ki ne skriva, da mu v občinskem svetu nekateri svetniki vztrajno mečejo polena pod noge. Že sestava sveta ni bila najbolj optimalna za koalicijo, ki pa je prvi mož Pirana niti ni želel, saj verjame, da le prava demokracija vodi v najboljše rešitve: »Karkoli želimo v občinskem svetu sprejeti, se moramo s svetniki prej precej usklajevati.«
Največja slovenska turistična občina
Zapletom navkljub so v tem mandatu speljali veliko koristnih naložb in zastavili kar nekaj potrebnih načrtov. Ne nazadnje je občina, kot je piranska, zahtevna za upravljanje, vendar ne zaradi velikosti, saj šteje le približno 18.000 prebivalcev, temveč zaradi njene vsebine, saj je največja slovenska turistična občina. Poleg tega je najgosteje poseljena, ker sta njeni obmorska lega in klima zelo privlačni tako za domače kot tuje vlagatelje. Slednji imajo posebne apetite po večstanovanjskih tržnih gradnjah. Spomnimo na trgovsko-stanovanjski kolos Kaštel v središču Portoroža pa na garažno-apartmajski kompleks pod Valeto in še kaj. A v javnosti skoraj nobeden ni padel na plodna tla.
Poleg tega je občina še vedno v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ki bo res strogo določal ustrezno namembnost zemljišč; interesi po zazidljivih zemljiščih, tudi kjer ni primerno, so namreč še vedno na vrhu lestvice prioritet predlagateljev oz. prosilcev. »Dobro se zavedamo, da je s tem nevarnost degradacije našega okolja precejšnja, zato smo zelo pazljivi, kako ravnamo z njim. So pa nekateri projekti, ki prinašajo izboljšave za občane, nujni. Zato smo jih bodisi nadaljevali iz prejšnjega mandata, bodisi zasnovali nove,« izpostavlja sogovorec.
Trnova pot naložb in projektov
Pri tem omeni nov zdravstveni dom v Luciji. »S to naložbo smo se začeli ukvarjati, brž ko smo nastopili mandat, a smo takoj naleteli na odpor nekaterih svetnikov, češ da je predraga, kar se je nato izkazalo za neresnično. Posledično smo sprejeli proračun šele maja, kar ni najboljše za razvoj občine,« opozarja župan. Imamo pa zato danes enega najbolj kakovostnih in nasploh energetsko učinkovitih zdravstvenih domov v Sloveniji, ki smo ga zgradili v okviru predvidenih sredstev v višini dobrih 5 milijonov evrov – vsekakor bi morali danes za tak projekt odšteti vsaj dva milijona več. Skupina svetnikov je nasprotovala tudi naložbi v obnovo ribiškega pristanišča na Seči, za katerega bi kmetijsko ministrstvo zagotovilo dobra dva milijona evrov evropskih sredstev, občina bi primaknila le 400.000 evrov. Vendar so morali tudi ta projekt zaradi dodatnih zahtev skupine svetnikov in domačinov spremeniti, kar je naložbo podražilo še za dva milijona.
(foto: Polona Avanzo)
Številne argumente nasprotnikov je težko razumeti. Na primer zavrnitev projekta kandidature Pirana za evropsko prestolnico kulture: »Sedaj je sicer nesmiselno pogrevati, zakaj se je to zgodilo, a nam je resnično zelo žal. S to nominacijo bi tako Piran kot občina pridobila ogromno. Kulturo je namreč smiselno vgrajevati v turizem, ki pri nas že dolgo ne temelji več le na morju, soncu, hotelih in zabavi. Kot evropska prestolnica kulture bi imeli vse odprte poti tudi h kakovostni turistični ponudbi.«
Vlada razglasila Tartinijevo leto
Je pa zaradi razumevanja vlade, da je bil projekt evropske prestolnice kulture za Piran resnično velike vrednosti, v tem letu dobil drugo promocijsko možnost. Vlada je namreč leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto: »Ta naslov, ki ga je dobil le še Plečnik, je za Piran res revolucionaren. Država s tem dokazuje, da nima predsodkov, saj je bil Tartini v bistvu beneški (ne slovenski) virtuoz. Gre za res plemenito potezo te vlade. Počaščeni smo.« Piranu bo ta naziv prinesel še več kulture, sodelovanja s tujimi ustvarjalci, zato so tudi zvišali proračunsko postavko v ta namen. Županovo vodilo je tudi sicer – Piran kot kulturna destinacija. Kultura nadgrajuje turizem, je prepričan.
Država želi, kot še izpostavi župan, piranski občini finančno pomagati še pri drugih naložbah, denimo pri zagotovitvi poplavne varnosti, saj je Piran pogosto pod vodo. »Štirje naši strokovnjaki so zasnovali načrt, vlada pa nam želi finančno priskočiti na pomoč. Naložba je po zdajšnjih ocenah vredna približno 14 milijonov evrov. Država nam je priskočila na pomoč med drugim pri graditvi podpornega zidu pod piranskim župniščem, ki stoji na krušljivem klifu. Velik strokovni in finančni zalogaj, a na državnem razpisu smo dobili 322.722 evrov, naš strošek je bil petkrat nižji. Z delno pomočjo države smo sanirali še tlak in stopnišče pred cerkvijo sv. Jurija. V bližnji prihodnosti načrtujemo še veliko drugih projektov, ki jih nameravamo izvesti s pomočjo državnih in evropskih sredstev. Omeniti velja graditev novega vrtca v Luciji, graditev kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije Lucija in graditev odprtega širokopasovnega omrežja nove generacije. Ta vlada se je pokazala kot velika podpornica Pirana!« je nadvse zadovoljen župan Zadković.
Odprti problemi, ki se vlečejo desetletja
Vendar ga še marsikaj v občini skrbi. Denimo, kako najbolj ustrezno urediti promet v zgodovinskem delu Pirana, kjer nujno potrebujejo vsaj še eno garažno hišo, pa prometnica skozi Portorož, ki je povsem zgrešena urbana rešitev. Zamisli za njen umik je veliko, nekaj osnutkov na papirju tudi že. Seveda je treba pri tem upoštevati naziv zelene občine. Trden namen ima še spodbujati pomorske poklice, zato v izobraževalne namene skupaj z državo urejajo območje pod pomorsko šolo na Bernardinu. Ta čas je javno objavljen osnutek podrobnega prostorskega načrta za ureditev obale na Fornačah. Niso pozabili niti na podjetnike, zato bodo v Luciji povečali industrijsko cono. Velik uspeh letošnje zime je bilo največje slovensko drsališče v obnovljenem skladišču soli Grando v Portorožu. Obnovo strehe je sofinanciralo ministrstvo za kulturo v višini 200.000 evrov. Državne ustanove jim poleg tega prisluhnejo, tudi ko gre za strokovno podporo pri projektih, kot je denimo obnova z granitnimi kockami tlakovane ulice IX. korpusa v Piranu, kjer bo Medicor kmalu odprl zasebni sanatorij. Ta bo, je prepričan Zadković, ki se še ni odločil, ali se bo potegoval še za drugi županski mandat, velikega pomena za razvoj zdravstvenega turizma.
