Piše: C. R.
Razvoj okolju prijaznejših gradbenih materialov je ključnega pomena za uspešno razogljičenje gradbenega sektorja, saj neposredno zmanjšuje emisije CO₂ in okoljski odtis gradnje. Enako pomembna je njihova široka uporaba v praksi. Pri tem pa lahko zeleno javno naročanje s spodbujanjem trajnostnih izbir še dodatno pospeši prehod k trajnostnemu in krožnemu gradbeništvu.
Gradbeništvo kot eden najintenzivnejših materialnih sektorjev
Gradbeništvo je eden materialno najzahtevnejših sektorjev evropskega gospodarstva, saj zahteva ogromne količine gradbenega materiala kot so cement, beton, jeklo ali les, katerih proizvodnja je energetsko intenzivna in povezana z visokimi emisijami toplogrednih plinov. Posebej zahtevna je proizvodnja cementa, kjer večina emisij nastane v procesu proizvodnje klinkerja – komponente, ki daje cementu njegove ključne vezivne lastnosti. Ker je cement ključna komponenta betona je prav cementna industrija v središču prizadevanj za razogljičenje gradbeništva.
Cementna industrija odpira pot krožnemu gospodarstvu
Velika poraba betona in s tem cementa hkrati predstavlja tudi priložnost za razvoj krožnega gospodarstva. Cementna industrija lahko del procesov nadomesti s sekundarnimi surovinami – z recikliranimi mineralnimi frakcijami, kot so odpadni beton, opeka ali drugi gradbeni odpadki. Beton je popolnoma reciklabilen: po koncu življenjske dobe ga je mogoče ponovno vključiti v proizvodnjo novega betona ali uporabiti kot vhodno surovino pri proizvodnji cementa.
Izzivi uvajanja nizkoogljičnih cementov v prakso
V Sloveniji prehod k trajnostnemu gradbeništvu spodbuja podjetje Alpacem Cement, ki razvija nove generacije nizkoogljičnih cementov. Trgu je predstavilo cement ACEM 2-50 SPECIAL, nato še ACEM 2-50 PRIMO, pri katerem je mogoče doseči do 40 % nižji ogljični odtis v primerjavi s čistim portlandskim cementom. Te rešitve dokazujejo, da so tehnološko zanesljivi in okoljsko učinkoviti cementi že na voljo, izziv pa ostaja njihova široka uvedba v praksi.
Kljub razpoložljivosti novih cementov pa njihova uporaba v gradbeništvu še ni razširjena. Glavne razloge je mogoče iskati v nepoznavanju dejanskih okoljskih koristi po življenjskem ciklu ter pomanjkanju enotnih in mednarodno primerljivih oznak ogljičnega odtisa materialov. Za hitrejše sprejemanje teh produktov so ključni jasni standardi, transparentna metodologija in podpora strateških mehanizmov.
Zakaj je zeleno javno naročanje nujen del rešitve
Zeleno javno naročanje lahko ustvari začetno povpraševanje po nizkoogljičnih cementih ter drugih okoljsko izboljšanih gradbenih materialih, ki bi sicer počasneje prodrli na trg. Pri javnih naročilih ni dovolj upoštevati le začetne cene izdelka ali gradbenega projekta. Pomembno je vrednotenje celotnega življenjskega cikla materiala – od proizvodnje in transporta do uporabe ter možnosti reciklaže.
Takšen pristop omogoča izbiro rešitev, ki prispevajo k nižjemu ogljičnemu odtisu projektov, zmanjšanju odpadkov in rabi sekundarnih surovin, pa tudi k spodbujanju tehnoloških inovacij in dolgoročni stroškovni učinkovitosti.
