11.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 maja, 2024

Velika noč 2023: Praznična doživetja in potovanja po Sloveniji

Piše: Lucija Kavčič

Čeprav še hladna, a kljub vsemu že radodarna s soncem nas na vsakem koraku že spremlja pomlad. Zvončki, mačice in tudi narcise so na cvetno nedeljo že krasile naše oljčne vejice in butarice. Velika noč, prazniki so tu, z njimi pa optimizem in veselje.

Priprave na veliko noč, največji krščanski praznik, vsako leto potekajo že vse od cvetne nedelje, ki uvaja dneve velikega tedna. Cvetna ali oljčna nedelja spominja na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. Praznik cvetne nedelje kristjani vedno povezujejo z velikim petkom in Kristusovim vstajenjem, ki ji sledi, vsi obredi, povezani z njo, pa so zelo stari in izvirajo iz 4. stoletja. Začnejo se z blagoslovom zelenja: oljčnih vejic in butaric pred cerkvijo, ki jih nato v procesiji in med petjem ljudje nesejo v cerkev. Oljčne vejice in butare so po različnih slovenskih krajevnih navadah bolj ali manj bogato okrašene, povsod pa verniki blagoslovljene odnesejo domov. Cvetna nedelja je tudi dan za petje ali branje Kristusovega pasijona – odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje in križanja do snemanja s križa in pokopa. V tednu, ki sledi, so priprave na praznike v polnem teku, na kar slovenski trgovci in ponudniki turističnih storitev opozarjajo že nekaj tednov prej.

Velika noč je praznik vstajenja in življenja. (Foto: STA/Tamino Petelinšek)

(O)čiščenje od znotraj in od zunaj

Najprej nas seveda doleti temeljito čiščenje in pospravljanje hiše ali stanovanja, pa tudi duše – kristjani v tem tednu po navadi opravijo velikonočno spoved. Nato sledi priprava velikonočni jedi, v prvi vrsti najprej pirhov v različnih tehnikah in barvah, ki so v zadnjih letih v veliko premerih priložnost, da tekmujemo in se včasih primerjamo med seboj, kako nam je barvanje jajc uspelo. Najlepša in trajna umetnina ostanejo seveda pirhi iz izpihanih jajčnih lupin, za vsemi drugimi pa za spomin ostanejo običajno le fotografije, če smo jih pred velikonočnim zajtrkom fotografirali. V novejšem času je na razpolago seveda še veliko druge velikonočne dekoracije, ki jo lahko kupimo v trgovinah: poplava najrazličnejših figuric: velikonočni piščančki in zajčki, zvončki, ovčice, različni pogrinjki in posoda z velikonočnimi motivi. K vsemu temu seveda sodi še priprava drugih velikonočnih jedi, ki jih na veliko soboto običajno nesemo k blagoslovu jedi.

K veliki noči sodi priprava značilnih velikonočnih jedi. (Foto: Rasto Bozic/STA)

Velikonočna potovanja

Pravijo, da so božični prazniki tisti, ki so bolj družinski in jih je treba preživljati doma, med velikonočnimi pa bi morali iti v svet oznanjat veselo alelujo – novico o Jezusovem vstajenju. Prav zato imajo po nekaterih evropskih državah prav za veliko noč šolske počitnice, v Avstriji so bile letos na primer od 1. do 10. aprila oziroma so si zaposleni vzeli prvih nekaj dni dopusta v mladem letu in odpotovali k sorodnikom ali na počitnice. Kakorkoli že, v Sloveniji smo do nedavnega tudi velikonočne praznike preživljali doma, šele v zadnjih letih se tudi pri nas bolj uveljavljajo velikonočna potovanja in izleti. Ta za večino niso daljša od podaljšanega konca tedna, ki ga omogoča praznični dela prosti velikonočni ponedeljek, zato so tudi enodnevni ali popoldanski izleti v različne bližnje in malo bolj oddaljene slovenske kraje v tem času zelo priljubljeni.

Škofjeloški pasijon

Kaže najprej omeniti Dneve Škofjeloškega pasijona na Loškem, saj se, čeprav bo naslednja uprizoritev slovitega Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, predvidoma šele leta 2025, že vse od prve postne nedelje veliko dogaja. V škofjeloški nunski cerkvi so na ogled pasijonske jaslice s prizori Jezusovega trpljenja, v cerkvi v Crngrobu pa razstava likovnih uprizoritev pasijonskega cikla s fasade cerkve. Na veliki petek, 7. aprila, je po središču Škofje Loke potekal križev pot, na praznični ponedeljek v Selcih pa velikonočni koncert. Za konec bodo bratje kapucini 14. aprila pripravili predavanje o pasijonskem sporočilu, 22. aprila pa še tradicionalni Romualdov dan z dnevom odprtih vrat samostana in vodenim ogledom knjižnice, kjer hranijo znameniti Škofjeloški pasijon.

Luksuz ob morju ali svoboda podeželja

(Foto: Bellevue)

Če ste ljubitelji morja in udobja, je Villa Bellevue v Portorožu najprimernejša destinacija, saj odlična lega vile ponuja izjemen razgled na Piran in Portorož. Gostje lahko hitro in preprosto dostopajo do osrednje plaže, ki je od vile oddaljena le 200 metrov. Zunanji prostori so spektakularni in vsak apartma v vili se ponaša z verando. Vsaka soba ima tudi balkon s čudovitim razgledom na morje. Nastanitve v Villi Bellevue prinašajo odlično kakovost za svojo ceno v primerjavi z drugimi ponudniki. Če pa ste ljubitelji družinskih počitnic v mirnem podeželskem okolju blizu zanimivih razglednih točk, kolesarskih stez in turističnih zanimivosti, pa si zasebno nastanitev lahko poiščete prek Novasola, ki oddaja nepremičnine v turistične namene. Prek njih lahko poiščete tudi nastanitev, kjer boste našli vse za športne aktivnosti na prostem, kamor boste s seboj lahko odpeljali tudi hišnega ljubljenčka, si kar tam sposodili kolo oziroma jezdili konja – če je to med vašimi najljubšimi hobiji. Vse počitniške nastanitve Novasola izražajo osebno noto vsakega posameznega lastnika, zato je bivanje v njih zares nekaj posebnega.

Novasol ponuja zares bogato izbiro nastanitev. (Foto: Novasol)

Novo življenje v ZOO

Kakšna je razlika med kuncem in zajcem? – To boste izvedeli v ZOO Ljubljana. (Foto: Shutterstock)

Spomladi je izjemno prijeten tudi obisk ljubljanskega živalskega vrta, saj se v tem letnem času tam poraja novo življenje in prav med velikonočnimi prazniki od 8. do 10. aprila so v ZOO Ljubljana organizirali prav posebne delavnice, v katerih so udeleženci raziskovali, kaj je v jajcu in iz katerih snovi je sestavljeno, pestovali žive piščančke, ugotavljali, kdaj je jajce sveže, staro ali kuhano, opazovali jajca v inkubatorju in piščančke pri izvalitvi in se pogovarjali o simboliki velikonočnih zajcev ter še marsikaj drugega.

 

Pohodniška pot vodi do stolpa na Planini nad Vrhniko. (Foto: Občina Vrhnika)

Ljubitelji izletov pa si lahko v pomladnih dneh izberete ogled različnih slovenskih mest, kot so Vrhnika, Kamnik in Ormož. Znamenitosti Vrhnike, kot so Cankarjeva spominska hiša, izletniška točka »Star maln« in izvir Lintvern ter pohodniška pot do stolpa na Planini nad Vrhniko, pa tako kot Tehniški muzej v Bistri ne vabijo samo za velikonočne praznike, ampak se sezona tam šele začenja. Podobno velja tudi za turistične destinacije v Kamniku in Ormožu. Naj omenimo še, da je obisk Vrhnike še posebej primeren za mlade družine, saj tam potekata kar dve pravljični poti, vrhniški štruklji s skodelico Cankarjeve kave pa so čudovita izbira za zaključek izleta.

Ogled zbirke v ormoškem gradu je odlična zamisel! (Foto: STA/Tamino Petelinšek)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine