Piše: Andraž Grad
Na znanstveni konferenci v znamenju geopolitike, miru in tehnologije Univerze Alma Mater Europaea so se zbrali številni pomembni izvedenci na svojih področjih. Poudarjena je bil vloga akademske skupnosti pri prizadevanjih za boljšo prihodnost.
Univerza Alma Mater Europaea je med 14. in 19. marcem organizirala že 13. mednarodno konferenco z naslovom za Človeka gre in s podnaslovom Družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnosti razvoj. Na konferenci, ki se je začela v petek, 14. marca, ob 10. uri v prostorih Univerze v Mariboru, je sodelovalo kar 250 strokovnjakov in strokovnjakinj iz 37 držav. Glede na njen mednarodni značaj je potekala večinoma v angleščini. Prav tako je poleg govorov in predavanj potekala prek spleta. Dogodek je Univerza Alma Mater Europaea pripravila v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Združil je številne evropske raziskovalce in miselne voditelje z različnih znanstvenih področij. Konferenca Za človeka gre se sicer ima za eno elitnejših znanstvenih konferenc in predstavlja eno najpomembnejših mednarodnih prireditev te vrste v Evropi. Tokrat je beseda tekla o doseganju miru, umetni inteligenci, odnosu med posameznikom, družbo in tehnologijo ter mnogih drugih pomembnih vprašanjih našega časa.
Za človeštvo, posameznika in trajnostni napredek
Občinstvo, študente in domače ter tuje goste je ob začetku konference nagovoril rektor Univerze Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak. Najprej je pozdravil vse cenjene goste in občinstvo ter izrazil svojo hvaležnost Evropski akademiji znanosti in umetnosti, vsem mednarodnim in domačim sodelujočim posameznikom ter predstavnikom javnih ustanov, ki so omogočili realizacijo dogodka. »Z velikim veseljem vas pozdravljam na že 13. konferenci Za človeka gre,«, je dejal in izpostavil, da letošnji podnaslov in tema konference izražata »našo skupno zavezanost k reševanju ključnih problemov našega časa, k ureditvi in prilagodljivosti družbe ter tehnologije za bolj zdravo in trajnostno prihodnost posameznika in družbe s posebnim poudarkom na novih tehnologijah, zlasti umetni inteligenci«. Kot je dejal, sta danes, v časih, ki se hitro spreminjajo, prilagodljivost in odpornost postali bistvenega pomena za človeka. Dr. Toplak je ob tem opozoril, da so aktualni dogodki pokazali, kako tesno so povezana vprašanja zdravja, tehnologije in trajnostnega razvoja. To še toliko bolj velja v nemirnih časih, ki smo jim priča. »Ko nas obdajajo temni oblaki, je klic po miru prva naloga celotne akademske skupnosti, odločevalcev v gospodarstvu, politiki in medijih, pa tudi verskih in drugih voditeljev,« je rekel. Po njegovem mnenju je naloga akademikov, da se vključujejo v vprašanja zdajšnjega časa in k tovrstnemu vključevanju aktivno spodbujajo tudi študente. »To je nujno za razvoj skupnosti, družbe kot celote in posameznika,« je izpostavil. V nadaljevanju je dejal, da konferenca združuje strokovnjake, raziskovalce, odločevalce z različnih področij in predstavnike gospodarstva z namenom izmenjave izkušenj in znanja ter iskanja rešitev. »Kot vidite, sloni konferenca na Evropski akademiji znanosti in umetnosti,« je dejal dr. Toplak in nadaljeval: »Gradimo mostove na mednarodni stopnji, da bi premostili vrzel med tehnologijo, družbenim stanjem in posameznikom.« Sam je prepričan, da si je treba prizadevati, da bo tehnološki napredek služil človeštvu, trajnostnemu razvoju in vsakemu posamezniku. Za konec je dodal, da bo letošnja konferenca posebno pozornost namenila tudi uresničevanju globalne mirovne pobude, ki je bila podpisana lani na inavguraciji Univerze Alma Mater Europaea v Mariboru.
Dokler se o njem govori, je mir še daleč
Za dr. Toplakom je nastopil drugi pozdravni govorec, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti EASA dr. Felix Unger. Tudi sam je poudaril pomembnost prizadevanja za mir. Kot je dejal, konferenca obravnava zelo pomembne tematike, predvsem v času, ko je mir ogrožen. »Ko je veliko govora o miru, pomeni, da je mir še zelo oddaljen.« Dr. Unger je prav tako dejal, da je namen dogodka graditev mostov na mednarodni ravni ter prizadevanje za razumevanje in sodelovanje. Po drugem uvodnem govoru je nastopil čas za začetek konference. Prvi predavatelj je bil nemški filozof in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Klaus Mainzer. Govoril o umetni inteligenci in njenem vplivu na družbeni in tehnološki razvoj. Dr. Mainzer je poudaril predvsem, da nam umetna inteligenca pomaga pri razumevanju vedno bolj zapletenih izzivov sodobnega sveta. Med njimi so tako podnebne spremembe kot tudi krize v zdravstvu. Za njim je na oder prišel Donato Kiniger-Passigli, predsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, ki je prav tako sodelovala pri organizaciji, in govoril o globalnih mirovnih prizadevanjih. Poudaril je odgovornost akademske sfere pri oblikovanju prihodnosti in dejal, da je odgovornost akademikov edinstvena tako pri izkoriščanju tehnoloških inovacij kot tudi pri prepoznavanju trendov in predvidljivih sprememb. Akademiki morajo pripomoči tudi k preprečevanju konflikta in k prizadevanju za mir. Po njegovem mnenju je treba spodbujati mirno sobivanje s spodbujanjem mednarodnega razumevanja, predvsem med mladimi generacijami.
Geopolitika, zgodovina in umetna inteligenca
Sledilo je prvo plenarno zasedanje z naslovom Kako se s pomočjo znanosti spoprijeti z evropskimi družbenimi in tehnološkimi izzivi, ki je potekalo v partnerstvu z Institutom Jožef Stefan. Sledila so še mnoga druga zanimiva predavanja in debate. Ferenc Miszlivetz z Univerze Pannonia je tako govoril o zdajšnjem in prihodnjem zdravju ter varnosti Evropejcev, pri čemer je izpostavil, da smo danes priča geopolitičnim napetostim, ki preoblikujejo mednarodno ureditev. Nekdanji rektor Univerze Babeș-Bolyai in nekdanji romunski minister za nacionalno izobraževanje, filozof Andrei Marga, pa je opozoril na pomembnost zgodovinskih izkušenj, ko skušamo doseči trajen mir. O umetni inteligenci je na zadnjem zasedanju prvega dne govoril tudi profesor Alberto De Franceschi z Univerze v Ferrari, ki meni, da ima slednja izjemen potencial pri spodbujanju trajnosti v različnih sektorjih. Pri tem pa je tudi opozoril, da brez pravega upravljanja lahko povzroči negativen vpliv na okolje in kršitve človekovih pravic. Zaradi tega je bistvenega pomena, da se tehnološki napredek uravnoteži z moralno odgovornostjo in zagotovi zakonodaja, ki bo umetno inteligenco usmerjala tako, da bo koristila sedanjim in prihodnjim generacijam.
Druge teme letošnje konference
Po prvem dnevu konference so predavanja potekala prek spleta. Naslednji dan je bil posvečen izobraževanju in duševnemu zdravju, pogovori pa so potekali tako v slovenščini kot v angleščini. Strokovnjakinje in strokovnjaki so med drugim govorili o izzivih zaščite otrok in družin v digitalnem okolju, o prednostih in slabostih umetne inteligence pri učenju, o tem, ali umetna inteligenca v učilnicah predstavlja učno orodje ali preprosto orodje za goljufanje, ter o drugih izobraževalnih in psiholoških vprašanjih. V tem in v naslednjih dneh so se zvrstili pogovori in predavanja tudi na temo psihoterapije, družbene gerontologije, informacijske znanosti, trajnostnega razvoja, zdravstvenih ved, prava, družbenih ved, politologije, družbene infrastrukture, strateških komunikacij, kulture, spleta in drugih vprašanj, s katerimi se soočamo v 21. stoletju.
