Piše: Petra Janša, foto: arhiv Nova 24TV, Polona Avanzo
Nado center zdravja na Zaloški cesti v Ljubljani je ozko specializirano zasebno podjetje za zdravljenje različnih oblik motenj hrbtenice. V najdaljši televizijski pogovorni oddaji na svetu pa je Boris Tomašič gostil njihovo vodjo fizioterapije Lariso Mernik.
V poplavi ponudb za rešitev hrbteničnih težav je treba izpostaviti dejstvo, da podjetje Nado center zdravja uspešno posluje že 23 let. Bistvo njihove dejavnosti so fizioterapije. Znani so kot center za dekompresijsko terapijo hrbtenice v Sloveniji, kjer so seveda najpomembnejše izkušnje. Imajo dober ugled v javnosti, kar 38 odstotkov obiskov dobijo na priporočila strank, kar je nedvomno lep uspeh. Njihov koncept je zdravljenje ena na ena, zanje pacient ni le številka. S pogovorom poskušajo ugotoviti, kaj človek dela, kaj je delal v preteklosti, saj s tem pridobijo širšo sliko pacientovih težav. Terapevtsko zdravljenje opravljajo fizioterapevti, ki imajo znanje iz patologije in delujejo na principu mišic in živčevja.
Sodelovali pri Guinnessovem svetovnem rekordu
V najdaljši televizijski pogovorni oddaji na svetu je Boris Tomašič gostil njihovo vodjo fizioterapije Lariso Mernik. Kot je dejala Mernikova, je podjetje Nado center zdravja predvsem specializirano za zdravljenje težav, povezanih s hrbtenico. Paciente z akutnimi ali s kroničnimi težavami, kamor se uvrščajo tudi tisti, ki veliko svojega delovnega časa presedijo, zdravijo s posebno metodo – trakcijsko oziroma dekompresijsko terapijo hrbtenice. Kot je dejala Mernikova, je za nastanek bolečin v hrbtenici več vzrokov, kot so hernija diska, kostne naplastitve, osteofiti, degenerativne oziroma starostne spremembe. »Pri vsakem človeku se bodo te težave izrazile na drugačen način.« Kot vemo, se hrbtenica z leti seseda, medvretenčne ploščice postajajo dehidrirane, suhe. V Nado centru zdravja poskušajo z dekompresijsko terapijo (glej fotografijo) ustvariti razmik med enim in drugim vretencem, pri tem govorimo o milimetrskih razmikih, z razmikom vretenc pa ustvariti negativni podtlak med vretencema. Tako hernijo, ki draži živčno korenino, potegnejo nazaj na njeno mesto, da razbremenijo živčno korenino. Seveda pred tem opravijo fizični pregled in oceno stanja pacienta. Ta traja približno eno uro. Ob tem povejmo, da je zaželeno, da imajo pacienti s seboj medicinsko diagnostiko, rentgenske posnetke, posnetke magnetne resonance, da lahko strokovnjak kar najbolje oceni dejansko stanje. Vse to primerjajo z mnenjem ortopeda ali nevrokirurga in poskušajo oceniti, ali so težave take, da bi jih lahko rešili z dekompresijo. Natančna klinična slika stanja je namreč prvi pogoj za začetek terapije.
Išias oziroma vnetje ishiadičnega živca
Gledalcem omenjene oddaje je Mernikova pojasnila ishiadično bolečino ali išias. Za išias oziroma vnetje ishiadičnega živca je značilno, da se bolečina iz ledvenega dela hrbtenice širi na območje, ki ga prizadeti živec oživčuje. Pri išiasu tako bolečina ni omejena samo na hrbtenico, temveč se širi v nogo, praviloma niže od kolena. Običajno ostro, močno in pekočo bolečino v nogi spremlja tudi občutek odrevenelosti v goleni in stopalu ali občutek mravljinčenja. V Nado centru zdravja pacientom s tovrstno težavo pomagajo s prej omenjeno dekompresijsko terapijo, ki po besedah Mernikove ni nevarna, je ugodna, upoštevati pa moramo nekaj kontraindikacij, kot so huda osteoporoza, izvedene operacije na hrbtenici (spojitev enega vretenca z drugim), huda klavstrofobija in nosečnost. Operacija hrbtenice pa je potrebna v primeru tako imenovanega padajočega stopala, ko se pojavijo tudi motorične motnje.
Telovadba kot dnevna ustna higiena
V pogovoru s Tomašičem je Mernikova izpostavila, da se ljudje premalo zavedamo, kako lahko s pravilnim izvajanjem dnevnih aktivnosti pripomoremo k preventivi pojava bolečin v hrbtenici. »Vsak ve, da mora dvakrat dnevno izvajati higieno zob. S tem se izogne težavam z zobmi. Ne zavedajo pa se, da se lahko s pravilnim gibanjem mnogokrat izognejo težavam v križu.« Mernikova je nato pokazala tudi nekaj praktičnih vaj. Izpostavila je, da pri predklanjanju, ko na primer vrtnarimo, uporabljamo kolke, ali ko stvari jemljemo s tal, te dvigujemo iz počepa. »V kolkih imamo veliko gibljivosti. Se pa večina ljudi v kolkih zaklene in obremeni hrbtenico.« Prav tako je bolj zdravo za hrbtenico, da telo zarotiramo v enem delu. Pri vstajanju s sedečega položaja pa je treba, da gremo z ravnim križem naprej, se odrinemo s pomočjo kolkov v stoječ položaj. Na isti način tudi sedemo. Opozorila je še na veliko napako, ko ljudje z ishiadično bolečino hrbtenico raztezajo. »Živec je treba najprej mobilizirati. Obstaja poseben mehanizem, kako to naredimo. S tem se morajo bolečine zmanjšati.« V nadaljevanju je Mernikova praktično pokazala tudi nekaj vaj za krepitev hrbtenice, in sicer za krepitev globokih trebušnih mišic. »Vaje se izvajajo enkrat dnevno po tri serije, deset do petnajst ponovitev.« Mernikova je pri tem svetovala, da je bolje upoštevati vodilo »manj je več«. »Pomembno pa je, da vaje izvajajo redno.« Pri njihovih strankah pa na kontrolah preverijo, ali te izvajajo pravilno. »Tako tudi vzdržujemo timsko delo med fizioterapevtom in pacientom.«
Ukvarjajo se tudi s splošno fizioterapijo
V najdaljši televizijski pogovorni oddaji na svetu pa se je Tomašič z gostjo Lariso Mernik iz Nado centra zdravja pogovarjal tudi o zdravljenju bolečin v vratu. Ta lahko seva v roke, do komolcev ali naprej do prstov. »Bolečina je ostra, električna, lahko mravljinčijo vsi prsti ali samo prvi trije ali zadnja dva, odvisno od tega, kateri živec je prizadet. Če imajo ljudje že hudo stisnjene živce, bodo imeli posledično slabšo mišično moč. To opišejo tako, da jim predmeti letijo iz rok.« Mernikova v nadaljevanju oddaje pove, da se zadnje čase v Nado centru zdravja ukvarjajo tudi s splošno fizioterapijo, kjer odpravljajo predoperativne in pooperativne težave, bolečine v mišicah, sklepih, poškodbe, opravljajo vse fascialne obravnave, manualno terapijo itn. Pri tem uporabljajo aparature, ki so ta čas na trgu, in sicer udarni val, tecar, laser … Posege za zdaj izvajajo samo samoplačniško in še nimajo koncesije.
Gretje ali hlajenje?
Mernikova je ob koncu poučnega pogovora še svetovala, naj ljudje s težavami v križu in z bolečino, ki se širi po nogah navzdol, obiščejo fizioterapevta. »Ljudje se morajo zavedati, da ležanje v postelji in jemanje protibolečinskih tablet ne bo prineslo dolgoročnih učinkov.« Priporočljiva je tudi nordijska hoja s palicami, s katero poravnamo trup, še bolj priporočljiva pa je hitra hoja. Rešitev za težave v vratni hrbtenici (imajo jih denimo tisti, ki delajo za pisalno mizo), da si delovno površino malce dvignejo na višino oči in da vrat čim večkrat upognejo nazaj. »Prav tako naj potegnejo nazaj tudi lopatice ter jih malce zadržijo,« še pravi Mernikova. Prav tako je priporočljivo plavanje. In še dober nasvet Mernikove za konec: »Pri bolečinah v križu in vnetju živcev pride v poštev gretje, ne hlajenje. Hlajenje pa je primerno za zvin gležnja.«
