Šmarješke Toplice, dragocen biser Dolenjske, ki premore številne zanimivosti

Piše: Andraž Grad, foto: Andraž Grad

Občina Šmarješke Toplice je ne glede na to, da gre za eno manjših in mlajših dolenjskih občin, nadvse pomembno turistično središče, poleg tega pa premore tudi številne kulturne in zgodovinske znamenitosti. Najbolj znana je po Termah Krka, ki veljajo za enega najbolj kakovostnih ponudnikov na področju zdraviliškega turizma.

Prav tako je v občini najstarejši dolenjski zaselek in tudi čudovita lokacija za sprostitev v naravi − posestvo Klevevž z izvirom tople vode. V občini je tudi fontana cvička in bogata kulinarična ponudba. Gre za destinacijo v bližini avtoceste, ki ponuja za vsakogar nekaj, pa če si želite sprostitve v naravi, kopanja v termah ali pohodniških in kolesarskih izletov. Poleg tega se v občini odvijajo številni zanimivi dogodki. O turistični ponudbi, kulturni dediščini in življenju v Šmarjeških Toplicah smo se pogovarjali z županom Marjanom Hribarjem.

Gospod Hribar, nam lahko za začetek predstavite splošne značilnosti vaše občine in njeno zgodovino?

Občina Šmarješke Toplice spada med manjše dolenjske občine. Nastala je leta 2007. Takrat je bila ena od osmih novonastalih občin, ki so delovale pred tem v okviru novomeške občine. Posebna je po tem, da dejansko v našo občino spada tudi najstarejši zaselek na Dolenjskem. Govorim o kraju, ki se imenuje Bela cerkev. Slednja je bila prvič omenjena pred več kot 950 leti. Imamo torej zaselek, ki je pravzaprav star že tisoč let. To je naša posebnost. Sicer pa ima občina izrazito turistični značaj in ob tem tudi odlično gospodarstvo ter nekaj kmetijskih dejavnosti. Na vse to smo seveda ponosni.

Šmarješke Toplice so znane predvsem po termah in po zdraviliškem turizmu. Kakšno vlogo igra to v razvoju in življenju občine in kako vpliva na splošni turizem?

Tako kot v vsakem turističnem kraju tudi v Šmarjeških Toplicah turisti pravzaprav predstavljajo določeno obogatitev. Turiste je čutiti v vsakodnevnem utripu naše občine. Ustvarjamo čez 130.000 prenočitev in skupaj z Dolenjskimi Toplicami v bistvu tvorimo jedro dolenjskega turizma. Terme Krka odlično opravljajo svoje delo in z njimi tudi odlično sodelujemo. Seveda se vedno trudimo, da bi še izboljšali infrastrukturo in pa predvsem komplementarno turistično ponudbo, ki vključuje turistični vlakec, fontano cvička, sprehajalne in kolesarske poti in tako naprej. Hkrati imamo tudi bogato gostinsko ponudbo. Zaradi vsega tega Šmarješke Toplice izstopajo kot zelo zanimiv turistični kraj.

Kako je z drugimi turističnimi dejavnostmi poleg zdraviliškega turizma? Katere oblike turizma še spodbujate v občini v smislu kulture, zgodovine, kulinarike in prostočasnih dejavnosti?

Na prvem mestu moram izpostaviti dogodke, ki izhajajo iz naše tradicije. Moram omeniti izjemno bogato dogajanje v Beli cerkvi, za katero se lahko zahvalimo Društvu podeželskih žena in deklet Bela cerkev kot tudi Društvu vinogradnikov Vinji vrh-Bela cerkev. Letos smo imeli v Beli cerkvi tudi osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Vsi pa nestrpno čakamo jesenski glavni dogodek, na katerem letos pričakujemo tudi znano glasbeno ime. Podobno je tudi v kraju Šmarjeta, kjer na osrednjem Karlovškovem trgu domuje cvičkova fontana, ki je pravi magnet za obiskovalce, zraven pa je dvorec Gregorčič, ki velja za pravo kulinarično središče in skupaj z Gostiščem pri dediju zaokroža kulinarično ponudbo v Šmarjeti. Omenil bi še to, da bomo letos končali zelo pomembno investicijo. Gre za obnovo Moletove hiše, ki bo imela prav tako turistični značaj in bo hkrati vsem prebivalcem in prebivalkam ponujala kakovostno preživljanje prostega časa.

 

Kot pravite, poteka v vaši občini veliko različnih dogodkov. Bi katerega od njih izpostavili?

Izpostavil bi praznik vina in salam. Tukaj se pokaže še ena naša značilnost. Lahko namreč rečem, da smo prestolnica salam v Sloveniji. V zadnjih desetih letih smo imeli kar štiri državne prvake. Letošnja cvičkova princesa prav tako prihaja iz naše občine. No, seveda tudi lanska zmagovalka Masterchefa Zala Pungeršič, na katero smo nadvse ponosni in je številnim mladim vzor. Sicer je raznovrstnih dogajanj sploh v juniju veliko. Naj omenim še Šmarješki tek, gre za tradicionalni tek, ki je potekal že osemindvajsetič. Letos je potekal prvi konec tedna v juniju, ki je bil na splošno vikend športa in zabave. Seveda pa moram povedati nekaj besed tudi o posestvu Klevevž z naravnim biserom, izvirom tople vode, ki je, zahvaljujoč odličnemu sodelovanju med občino in lastnikom posestva, praktično vsakodnevno poln obiskovalcev, ki prihajajo iz vse Slovenije.

 

Kakšna pa je struktura gostov v občini? Gre večinoma za domače turiste ali so gostje tudi iz drugih držav?

Pretežno imamo domače obiskovalce. V bistvu so Šmarješke Toplice terme, ki so tudi najbliže Ljubljani. Govorim o termah, ki so v skupnosti Slovenskih naravnih zdravilišč, tako da se to zagotovo pozna. Odlični dve ponudbi, ki ju tam ponujajo − medicinska rehabilitacija in pa preventivni programi torej − sta res na najvišji ravni. Približno dve tretjini gostov v termah prihaja iz preostale Slovenije, torej so domači gosti. Po drugi strani v samem kraju beležimo večinoma tuje obiskovalce, posebej v dvorcu Gregorčič, kamor prihaja glede na našo lokacijo in bližino avtoceste zelo veliko tranzitnih turistov, ki pridejo v dvorec na odlično večerjo, tam prespijo in se naslednji dan odpravijo naprej. Omenil bi še na novo odprto dolino kristalov, ki je odlična turistična destinacija in praktično ne mine dan, da je ne bi obiskalo nekaj sto obiskovalcev, kar je za sam začetek odlična stvar.

Če se pomakneva malce stran od turizma, kateri so ta čas glavne investicije in projekti v občini?

Prav zdaj končujemo največjo investicijo v zgodovini naše občine. Gre za dograditev šole, kar je investicija, vredna štiri milijone evrov, za katero smo še v času Janševe vlade pridobili nepovratna sredstva. Rad bi izpostavil ta primer; ko sem bil v tistem času še direktor na Brdu pri Kranju, sva s takratnim predsednikom vlade govorila o sofinanciranju graditve omenjenih šolskih objektov. Ko sem takrat malce potarnal, da je obseg razpisa nekako premajhen in da bodo pravzaprav samo obmejne občine zaradi koeficienta razvojne ogroženosti prišle lahko do teh razvojnih sredstev, smo že čez dva dni dobili obvestilo, da so povečali vrednost ukrepov. Tako so tudi številne druge občine oziroma šole bile deležne sofinanciranja. To je res svetel primer, kako lahko država v bistvu pomaga lokalnim skupnostim. Omenil bi še dve večji investiciji, ki ju bomo letos izvedli. Gre za celovito prenovo Šmarjete in pa za rekonstrukcijo krožišča v navezavi s prihajajočim novim trgovskim centrom Jager, ki bo zagotovo izboljšal kakovost življenja v Šmarjeti.

Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi dolenjskimi in tudi slovenskimi občinami?

No, sodelovanje je res odlično. Ravno sedaj na dogovor za razvoj regij prijavljamo največjo investicijo, pri čemer gre za približno 16-milijonski projekt oskrbe petih dolenjskih občin z vodo iz vodarne Jezera, ki je v naši občini. Vodarna Jezero namreč zagotavlja pitno vodo polovici Dolenjske in pri tem je naša občina vodilni partner. Ob tej priložnosti bi se zahvalil kolegom županom za zaupanje.

Kako pa bi kot župan Šmarjeških Toplic ocenili sodelovanje vaše občine z zdajšnjo vlado?

Najprej bi želel povedati, da kot župani seveda delujemo povezovalno in smo v nenehnih stikih z ministrstvi. Vsekakor nam je v interesu, da sodelujemo tvorno, ker gre za dobro naših občank in občanov. Z nekaterimi ministri imamo odlične izkušnje. Izpostavil bi ministra Hana in podpredsednika vlade Mateja Arčona. Vidi se, da poznata potrebe lokalnih skupnosti, saj sta bila tudi sama župana. Sicer pa bom rekel, da je generalna usmeritev praktično vseh levih vlad v Evropi, da se krepijo prestolnice in se nekako z ukrepi pozablja na podeželje. Pri tem ne bi izpostavljal nič osebnega, je pa to usmeritev, na katero lahko pri njih vedno računamo. Sam bi si seveda želel bolj uravnotežen regionalni razvoj. Pravzaprav pogrešamo več ukrepov in več razpisov na številnih področjih. Težko se sprijaznimo s tem, da praktično celotne Dolenjske na področju graditve in vzdrževanja državnih cest letos ni v programu. S tem zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Verjamem, da so tudi drugje potrebe velike, ampak megaprojekta graditve železniških postaj na Jesenicah in v Novi Gorici preveč bodeta v oči. Ti silni milijoni so nekako za nas, župane, nerazumljivi. Pogrešamo morda celovito in integralno politiko v smislu prometnih povezav. Krepitev Ljubljane pravzaprav z vsemi ukrepi in spodbujanje nevladnih organizacij ter koncentracija vseh služb v Ljubljani samo še povečujejo prometno zagato. Dal bi primer, da je v Sloveniji za zdaj sedemnajst raziskovalnih središč. Od tega je samo eno v Kopru, vsa druga so v Ljubljani. Ko se je v času mandata prejšnje vlade sprejel sklep o ustanovitvi raziskovalnega središča v Novem mestu s težiščem na industrijski politiki − glede na to, da je Dolenjska industrijska prestolnica Slovenije − je sedanja vlada to pod pritiski ljubljanske univerze, ki je javno pred zgradbo same univerze dobesedno protestirala, hotela spremeniti. Če se ne bi v dogajanje vključila predsednik uprave Krke gospod Colarič in pa novomeški župan, bi verjetno omenjeno raziskovalno središče izgubili. No, danes ga le imamo in je tudi zelo uspešno. Gre za svetel primer, kako lahko gospodarstvo in lokalna politika skupaj z argumenti dosežeta določene stvari pri vladi. Rekel bi, da je imela vsekakor prejšnja vlada več posluha za razvoj podeželja kot pa katerakoli leva vlada.

 

Šmarješke Toplice so ena manjših občin v Sloveniji, kaj so morebitne prednosti in pomanjkljivosti tega?

Pravzaprav smo ena manjših občin na Dolenjskem, v Prekmurju je še veliko manjših. Prednosti so zelo hitro odločanje, tesno sodelovanje, pa če gre za osnovne šole, svetnike, občinsko upravo, župana ali za obe župniji, s katerima prav tako odlično sodelujemo. Skupaj držimo ljudi vseh generacij in jih motiviramo za nadaljnji razvoj. Smo zelo odprti. Praktično v 48 urah lahko čisto vsak prebivalec pride do župana. V petih letih mojega županovanja se še ni zgodilo, da nekdo ne bi mogel priti. Mi res vsakomur prisluhnemo. To so zagotovo največje prednosti. Pomanjkljivosti pa morda izhajajo tudi iz tega, da vsak posameznik morda preveč individualno vidi svojo problematiko in jo tudi predstavlja na tak način.

Za konec nam, prosimo, povejte še, kakšni so načrti za prihodnost in kaj bi še želeli sporočiti našim bralcem?

Naši načrti so, da želimo v prvi vrsti oblikovati skupnost srečnih in zadovoljnih ljudi, da bi vsi skupaj lahko živeli v varnem okolju, v miru in v medsebojnem razumevanju. Veseli smo, da smo ustanovili tudi waldorfsko šolo za celotno Dolenjsko. Vzgajamo najmlajše ter jim želimo privzgojiti tradicionalne slovenske in krščanske vrednote. Menim, da nam to za zdaj zelo lepo uspeva. Imamo zelo jasno vizijo razvoja na področju gospodarstva, ki je temelj vsake družbe. Zelo sem vesel in ponosen, da je v naši občini sedež enega najpomembnejših in najuspešnejših slovenskih podjetij, skupine G4, ki je naš ponos, in zaradi tega ter številnih drugih manjših podjetij imamo izjemno nizko stopnjo brezposelnosti, kar je osnova za obstoj in razvoj vsake družine. Razvijali se bomo naprej tudi infrastrukturno. Poskušali bomo še naprej prirejati zanimive dogodke tako za turiste kot za prebivalce. Kot sem že dejal, želimo se razvijati počasi, ampak v pravo smer.