Piše: Lea Kalc Furlanič
Po vseh naravnih značilnostih sodi Loška dolina med tipična kraška polja. Z vseh strani jo obdajajo višje kraške planote – od Blok, Racne gore do mogočnega Snežnika in Javornikov. Župan Janez Komidar naniza številne znamenitosti doline, poudari njen strateški in gospodarski pomen ter infrastrukturne pridobitve.
Morda ne veste vsi, kje leži ta lepa dolina, skozi katero se vije državna cesta med Uncem in znanim Babnim Poljem, najbolj mrzlo točko ravninske Slovenije. Za lažjo predstavo: najbolj prepoznaven element te doline je zagotovo grad Snežnik. Ta je sicer v državni lasti, z njim upravlja Narodni muzej Slovenije. Grad stoji v vasi Kozarišče, nekaj kilometrov naprej od Cerknice in blizu Starega trga, glavnega naselja v občini Loška dolina.
Glavno prometnico država vendarle obnavlja
Prav prometnica, ki pelje med Uncem in hrvaško mejo na robu Babnega Polja, je tisto, kar loškega župana Janeza Komidarja najbolj skrbi: »Že dve desetletji se z državo pogajamo, da bi jo obnovili, saj po njej teče veliko tovornega prometa, v poletni sezoni pa to bližnjico ubirajo turisti, ki iščejo čim krajšo pot do Hrvaške. Poleg tega je že dolgo v načrtu tudi ustrezna in najkrajša povezava med Notranjsko in Dolenjsko oz. Belo krajino.« Kot kaže, se vendarle nekaj premika in država je ta čas začela z obnovami ceste med Loško dolino in Loškim Potokom. K temu je nazadnje koristno pripomogla tudi občina Loška dolina. Ker ji zaradi notranjih nesoglasij ni uspelo porabiti 1,63 milijona kohezijskega denarja, ga je župan Janez Komidar, da ne bi ostal neporabljen, odstopil državi, ta pa prav zdaj obnavlja nekaj kilometrov ceste med Grahovim in Bloško Polico oz. razcepom za Bloke. Župan Janez Komidar (iz stranke Nova Slovenija) o občino Loška dolina vodi že tretji mandat. »Na to pot sem se podal, ker sem si želel za razvoj in urejenost te doline nekaj narediti. Samo to je moje poslanstvo, drugih vzgibov nimam,« pojasnjuje Komidar. Prihaja iz kmečke družine, ki že devet generacij dela in živi na domačiji Pri Kovačevih. Kmetijo skupaj z družino še vedno pelje naprej. Je pa tudi strasten polhar. O teh živalcah ve prav vse, saj jih doma goji od svojega 13. leta, jih lovi v gozdu in skrbi tudi za polharski muzej, kjer je občasno tudi vodnik po zbirki.
Imajo brezplačno parkirišče za avtodome
Občina ima skoraj štiri tisoč prebivalcev, razprostira se na območju, velikem približno 170 kvadratnih kilometrov. Prva pridobitev, ki jo omeni župan Komidar, je novo parkirišče za avtodome v središču Starega trga. Uredila ga je občina, parkirišče z osmimi mesti in vsemi potrebnimi priključki je brezplačno. »To je bila uspešna naložba, saj je parkirišče vedno polno. Uporabniki lahko pustijo prispevek, tega pa enkrat letno podarimo Karitas in Rdečemu križu,« izpostavi Komidar. Parkirišče je opremljeno s sodobno informacijsko tablo, na kateri si obiskovalci lahko poiščejo vse informacije in napotke v zvezi s krajevnimi znamenitostmi in storitvami. Kakor pojasnjuje župan, je turizem v Loški dolini kar razvit, a si ne želijo množičnega turizma. Zasebniki ponujajo nastanitve s približno 80 posteljami, v Podcerkvi pa je mladinski hotel Ars Viva, ki sprejme 60 ljudi.
Druga koristna naložba je krožišče, nadaljuje sogovorec: »Da bi umirili promet skozi središče, smo z dovoljenjem države, saj gre za njeno cesto, zgradili krožišče.« Sicer pa imajo v Loški dolini razvejeno mrežo cest, lokalnih in gozdnih; približno 250 kilometrov jih je, od tega je 200 kilometrov gozdnih, saj 83 odstotkov občine prekrivajo gozdovi. Za vzdrževanje cest porabijo približno 300.000 evrov letno, letni proračun je 4,3 milijona evrov, od tega gre približno dva milijona za naložbe. Obiskovalcem so na voljo tudi številne kolesarske poti, speljane po lokalnih makadamskih cestah.
Od polhov in medvedov do gradov in cerkva
Poleg tega so v Loški dolini zelo znani po polhanju, imajo tudi polharski muzej, in sicer ob gradu Snežnik, ki je, kot smo omenili, najprivlačnejša turistična točka v Loški dolini. Veliko zanimanje je tudi za opazovanje medvedov v naravnem okolju, ki poteka organizirano in vodeno. V dolino pritegnejo tudi znamenita Križna jama pa cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, romarska pot na Križno goro, ostanki Pustega gradu, uničenega v času turških vpadov, in še marsikaj. Seveda je vsa dolina odeta v čudovito naravo, najti je tudi vzhodni izvir Ljubljanice Obrh in vsem znano Babno Polje. V Loško dolino se s kraškega zaledja izpod Snežniškega pogorja prelivajo le visoke vode, ki ne morejo odteči po podzemeljskih kanalih mimo polja. Zato so na tem območju pogoste poplave zlasti ob močnejšem jesenskem deževju. Posebno velike so bile leta 2014, ko je padlo 264 litrov vode na kvadratni meter, največ vode je dal izvir Mali Obrh.
Občina Loška dolina je ena redkih slovenskih občin, v kateri občinske svetnike volijo po večinskem volilnem sistemu, enako je tudi v primerljivi občini Divača. Janez Komidar se je veliki domačiji navkljub za kandidaturo odločil, da bi s sodelavci in člani v občinskem svetu, ki šteje sedem svetnikov, pripomogli k napredku in h hitrejšemu razvoju občine. Poleg prometnic je bila ena njegovih prioritet ustrezna komunalna infrastruktura, predvsem ureditev odvajanja in čiščenja fekalnih voda. Z novo komunalno infrastrukturo je občina v njegovem mandatu opremila devet naselij, zgradila je dve čistilni napravi in 11 kilometrov fekalne kanalizacije. Naložba je stala devet milijonov evrov, ki so jih črpali tudi iz sredstev za razvoj regij. Posebno ga je skrbelo, da bi ne izpustili prebivalcev nekoliko odmaknjenega Babnega Polja. Njegov predhodnik je imel drugačne prioritete, opozori župan, saj naj bi premalo resno upošteval evropske direktive na tem področju. Sicer pa občina, ko jo je prevzel, ni bila zadolžena, kot tudi sedaj ni.
Sodelovanje s to vlado je zelo korektno
Prvi mož Loške doline za svojo funkcijo pravi, da ni služba, temveč poslanstvo. Že 11 let, odkar je župan, izpolnjuje svojo zavezo delati za izboljšanje bivanjskih razmer svojim občanom. Zato je med drugim občina v Starem trgu vzpostavila medgeneracijski center. Veseli ga, da je še zmeraj dobro obiskan. Razočaran pa je nad nenehnim nasprotovanjem petih svetnikov, na primer graditvi večnamenske športne dvorane in doma za starejše občane. Tega bi lahko zgradili v sodelovanju s še štirimi občinami, povezanimi v konzorcij Grozd, poleg Loške doline so sodelovale še občine Komenda, Železniki, Pivka in Žiri. Imeli so zasebnega investitorja, ki je bil pripravljen v Loški dolini zgraditi dom za za 51 občanov, čeprav imajo potrebe za 39, vendar je projekt zastal, le v Pivki se uresničuje.
Bogata gozdnata pokrajina Loške doline omogoča lesno industrijo. Ta se razvija pri manjših zasebnikih, ki pa prostor lahko najdejo tudi v obrtni coni. Občina bo s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN) cono še povečala. Država namerava sofinancirati tudi vzpostavitev visoko tehnološkega, lesnopredelovalnega centra podjetja MBS List avstrijskega lastnika, čigar izdelki pomenijo večjo dodano vrednost loškemu lesnemu gospodarstvu. Poleg lesnega gospodarstva se v dolini razvijajo tudi druge panoge, največje podjetje v občini je Kovinoplastika Lož.
Občinskemu proračunu za nekatere naložbe dodajajo še državni oziroma evropski denar, posebno pri obnovah prometne infrastrukture. Župan poudarja: »Sodelovanje z državo pod to vlado je zelo korektno.« Komidar ima seveda še nekaj načrtov, med drugim širitev zdravstvenega doma, dokončanje odprte tržnice, obnovo kulturnega doma, želijo si tudi večnamensko športno dvorano, dogovoril se je s Pošto Slovenije, da pošta ostane v občini. Rad bi še moderniziral centralno čistilno napravo. Nikakor pa s svojimi idejami in projekti nikomur ne zapira vrat, ampak nasprotno, pogled usmerja v prihodnost in v dobro lokalne skupnosti. Ali bo znova kandidiral za župana, se še ni odločil, saj bi šel lahko oktobra v pokoj, zagotovo pa bo kandidiral za občinskega svetnika NSi.
