0.8 C
Ljubljana
petek, 3 decembra, 2021

Odločitev občanov za samostojno pot je bila pravilna

Piše: Petra Janša

Minuli torek sva s fotografinjo obiskali občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki je za »nekatere tam ‘na vzhodu’ prava neznanka, za obiskovalce pa je lahko zanimiva in privlačna s čudovito naravno lepoto ter neokrnjeno naravo«.

Tako uvodoma opiše omenjeno občino Milena Kokol v knjigi Ivan Roškar, ki jo je napisala skupaj z Aleksandrom Purgajem. Knjigo o znanem domačinu iz Jurovskega Dola Ivanu Roškarju nama je župan podaril, da podrobneje prebereva, kako pomembna osebnost je bil tudi z vidika slovenske zgodovine. Žal so mu le redki v kraju namenjali pozornost, kaj šele da bi mu dali pravo mesto v lokalni zgodovini. V vseh pisnih virih je bilo zapisano, da je v obdobju med obema vojnama opravljal vlogo državnega in deželnega poslanca v Gradcu in na Dunaju. Kot poudarja avtorica, se zaveda dejstva, da mu čas Jugoslavije ni bil naklonjen, saj je bil Roškar klerikalno usmerjen.

Vedo, kaj potrebujejo ljudje

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah je samostojna občina od leta 2006, ko so se občani na vnovičnem referendumu, prvega so imeli že leta 1998, odločili za samostojno pot. Površina občine je 34 km², v njej živi 2.187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih (podatek iz leta 2019, op. p.). Peter Škrlec (SDS), ki je župan že četrti mandat, poudarja, da je značilnost občine razpršena graditev, ob tem pa se vpraša, kaj ljudje na takšnih razpršenih podeželskih naseljih na svojih domovih najbolj potrebujejo. »Pitno vodo, optiko in cesto. Kar pa zadeva samo središče, pa potrebujejo še vrtec, osnovno šolo, pošto …« Osnovno šolo, ki je energetsko obnovljena, obiskuje 165 otrok, imajo šest- oddelčni vrtec s 100 otroki, kažejo se potrebe po dodatnih oddelkih. Dozidava vrtca bo stala 1,2 milijona evrov, sofinancirala pa jo bo tudi država. Njihova prva večja investicija je bila sicer zgraditev vrtca, ki je bil prej na drugi lokaciji, ločen od osnovne šole. Prav tako so energetsko obnovili telovadnico. Tako kot drugje dajejo finančno spodbudo ob rojstvu otroka, obstajajo razpisi za dijake, študente, organizirajo sprejeme za novorojenčke …

Župan nam pokaže dva projekta: dozidavo vrtca in graditev večstanovanjskega poslovnega objekta, kjer bi imeli trgovino, nove občinske prostore in druge dejavnosti, kot sta zobna ambulanta, fizioterapija ipd. (foto: Polona Avanzo)

Poudarek na samostojnem podjetništvu

Na moje vprašanje, ali se njihovi prebivalci ukvarjajo s kmetijstvom, Škrlec odgovori, da ne ne več toliko kot nekoč. Imajo pa veliko samostojnih podjetnikov. »Imamo okoli 200 samostojnih podjetnikov, od kamnoseštva, gostinstva, mizarstva do keramičarstva, veliko ljudi je zaposlenih v sosednji občini Lenart, nekateri se vozijo v Maribor, nekateri pa čez mejo v Avstrijo, saj smo od meje oddaljeni le 15 kilometrov. So pa tudi taki, ki se vozijo na delo v Ljubljano.« Na omari opazim maketo klopotca. »Katero tukajšnje vino je najboljše?« izzovem župana, ki diplomatsko odgovori: »Ni takega, ki bi izstopalo. V občini deluje Društvo vinogradnikov, vanj jih je včlanjenih okrog 40.« Župan ne pozabi povedati, da imajo posajeno tudi potomko najstarejše trte z mariborskega Lenta. »Stara je štiri leta in že rodi. Letos smo naprešali 10 litrov vina, ustekleničeno pa bo v manjših steklenicah za protokolarna darila. Prav tako organiziramo izbor Jurjevega vina, ki ga komisija izbere za protokolarno vino občine v tekočem letu.«

12 prostovoljnih društev

Sicer pa v občini deluje 12 prostovoljnih društev, ki so zelo aktivna: »Športno, kulturno, gasilsko, turistično, društvo upokojencev, kmečkih gospodinj, vinogradnikov. Pred koronakrizo so bila društva zelo aktivna, zdaj pa je bilo malo zatišja. Začela so se obujati, oživljati, kaj pa bo konec leta, bomo še videli. Najbolj smo znani po Jurjevi nedelji, ki je aprila. Imamo neke vrste sejem in blagoslov konj. Najprej smo organizirali teden, potem se je praznik razvlekel na ves mesec.« Župan je prepričan, da je treba vlagati v mlade, saj imaš le tako perspektivo. Poleg tega je pomembno kvalitetno vodstvo društev. »Naj omenim le kulturno društvo. Znani smo po zborovskem petju in folklori. Imamo Folklorno skupino Jurovčan in Jurovski oktet.« Pogled se mi ustavi tudi na slikah, ki jih ima župan v svoji pisarni.

»Verjetno ste že slišali za Jožeta Hudalesa, pokojnega učitelja, po katerem nosi ime tudi osnovna šola v Jurovskem Dolu.«

Velik napredek in razvoj

V štirinajstletnem obdobju samostojne občine je po županovih besedah prišlo do velikega napredka in razvoja. Vsi občani se lahko priključijo na vodovod. Tudi optika je bolj ali manj urejena, saj se okoli 75 odstotkov občanov že lahko priključi nanjo. »Tu sta Telekom in evropski projekt RUNE (angl. Rural Network Project).« Župan nam razloži, da gre za projekt, pri katerem izvajalci ne izrazijo komercialnega interesa na območjih razpršenih gradenj in pokrivajo t. i. bele lise. »Konec leta 2022 upamo, da bodo imeli vsi občani možnost priključitve na optiko.« Imajo tudi veliko občinskih cest, in sicer 90 km. »V štirinajstih letih smo 50 kilometrov cest asfaltirali, saj je bilo prej dosti še makadamskih, nekatere ceste pa so bile potrebne razširitve in sanacije. Vedno pravim, da so občinske ceste nedokončana zgodba,« pripoveduje župan in doda, da sofinancirajo individualne čistilne naprave, v samem naselju Jurovski Dol pa obstaja centralna čistilna naprava, na katero se lahko priključijo vsi.

V občini se veliko gradi

Župan še pove, da se v zadnjem času v občini veliko gradi, saj se mora občina razvijati. »Če želite imeti parcelo v samem središču Jurovskega Dola, so te še na razpolago. V ta namen smo že leta 2018 spremenili občinski prostorski načrt,« razloži Škrlec. »Dom za starejše občane imate?« – »Ne še, a o tem razmišljamo.« Urejeni imajo tudi dve pokopališči in mrliško vežico.

Obnovljena sta osrednji trg in kulturni dom. Posajeno imajo tudi potomko najstarejše trte z mariborskega Lenta. (foto: Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah)

Gradimo kolesarsko pot

Eden od evropskih projektov je tudi kolesarska povezava na širšem območju Slovenskih goric s 160 km kolesarskih poti. »Tudi naša občina je vključena v ta projekt. V naši občini bi bilo od 6,5 do 7 km kolesarske poti. Potekala bi ob državni cesti od središča Lenarta skozi našo občino in naprej proti občini Pesnica. Vrednost tega dela poti je milijon evrov in pol, občinski delež pa znaša od 400 do 500 tisoč evrov. Veliko truda smo vložili v pridobitev služnostih pravic. Tega projekta se bomo lotili prihodnje leto, končal pa naj bi se leta 2023.« Da ima župan vizijo, nam pove dejstvo, da mu graditev kolesarskih poti pomeni kot nekoč graditev vodovoda, brez katerega si danes nihče ne predstavlja več kvalitetnega življenja. Kolesarske poti pa niso samo za kolesarje, ki se vozijo že z električnimi kolesi, ampak tudi za mamice z vozički, pešce, invalide na vozičkih … Ob teh poteh se lahko razvija turizem. V občini bi radi zgradili tudi večjo trgovino. Imajo pa športno-rekreacijski center z rokometnim in nogometnim igriščem ter fitnesom na prostem.

Dobro sodelovanje z državo

Župan Škrlec še pravi, da dobro sodelujejo z državo, predvsem s sedanjo vlado, ministrstvi kot tudi s poslanci DZ, predvsem s tistimi, ki so s tega območja. »Želim si še en mandat te vlade, saj ima dober posluh za občine. V tem času je namenila več sredstev za potrebe lokalnih skupnosti, občin, kot prejšnje vlade.« Škrlec tako omeni višje povprečnine, povratna sredstva so po 23. členu Zakona o financiranju občin postala nepovratna. So pa še druge ugodnosti, kot je plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je prevzela država.

V občini imajo športno-rekreacijski center z rokometnim in nogometnim igriščem ter fitnesom na prostem. (foto: Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah)

Zadnje novice

Sorodne vsebine