-1.1 C
Ljubljana
sobota, 29 januarja, 2022

Občina Velika Polana – med skrivnostno Muro, močvirskimi logi in obrisi goric

Piše: Lea Kalc Furlanič

Ena od občin v Prekmurju Velika Polana s komaj 1400 prebivalci in vsega skupaj tremi naselji je sicer res majhna, vendar ne po naložbah. Župan mag. Damijan Jaklin jih našteje kar 38 v zadnjih letih … 

Poslovna cona Vüdina: V Poslovni coni Vüdina so mesto dobila velika in mala proizvodna podjetja. (foto: Občina Velika Polana)

… od urejanja kanalizacije, vodovoda, prometnic, kolesarskih poti do spodbujanja gospodarstva s poslovno cono in turizma z oživljanjem naravne in kulturne dediščine. Skupaj za 17 milijonov evrov naložb, vendar v večini evropskega in državnega denarja.

Župan mag. Damijan Jaklin ima za sabo pet mandatov, in kot kažejo številne naložbe, uspešnega vodenja občine, funkcijo župana pa ta čas opravlja nepoklicno. »Vsak župan mora svoje delo opravljati profesionalno, četudi ni v redni službi na občini,« poudarja Jaklin. Dodaja, da je sodelovanje z občinskim svetom dobro, saj se vsi zavedajo, da opravljajo svoje delo za ljudi in boljši jutri.

Velika Polana je nosilka projekta Kolesarska pot evropska Amazonka – AoE Bike Trail. (foto: Thomas Sattler)

Med prvimi tremi občinami po črpanju denarja EU

Kako je začel, kako je šla pot razvoja Občine Velika Polana, ustanovljena z delitvijo Občine Lendava in potem še Občine Črenšovci? »Za kandidaturo sem se odločil zato, da se občina razvije in ponudi višjo kakovost bivanja in življenja za vse občane, da smo vsaj primerljivi s sosednjimi občinami. Izzivi so sedaj še večji. Želimo biti med uspešnejšimi v širši regiji, ne nazadnje smo po določenih elementih dokazali, da smo sposobni pripravljati razvojne projekte, v zadnjih dveh perspektivah EU smo bili med prvimi tremi slovenskimi občinami po črpanju evropskega denarja na prebivalca. Četudi denar seveda ni merilo uspeha, saj je pravo merilo, da občina zadovoljuje vse potrebe občanov, upoštevaje majhnost občine. In pri nas je tako,« pojasni Jaklin.

Ob potoku Črncu stoji eden zadnjih ohranjenih potočnih mlinov v Pomurju – Copekov mlin. (foto: Občina Velika Polana)

S čim so začeli, kako so se razvijali? Jaklin odgovarja: »Moj izziv ob prvi kandidaturi za župana je bil, da najprej nadoknadimo vse pomanjkljivosti v infrastrukturi. Dejansko je bila občina brez vse ustrezne komunalne, javne, gospodarske infrastrukture. V tem obdobju smo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda, na novo vzpostavili oskrbo s pitno vodo, uredili povezano cestno omrežje, vključno s kolesarskimi stezami, javno razsvetljavo, zgradili optično omrežje, komunalno opremili gradbena zemljišča v občini. Skoraj za vse je občina zagotovila denar, vendar predvsem iz različnih evropskih virov. Po drugi strani je razvojni potencial naše občine naravna in kulturna dediščina; naša občina je 100-odstotno v območju Nature 2000 in v Biosfernem območju Mura. Strog varstveni režim teh zavarovanih območij, kar je birokratsko gledano lahko problem oziroma cokla razvoja, skušamo vpeti v vse razvojne načrte in dokumente. Naj jih omenim le nekaj: v turistično ponudbo, denimo, vključujemo kulturno dediščino, kot je ponudba, povezana z domačijo Miška Kranjca pa Copekovega mlina, Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj in druge.«

Občina Velika Polana je dala veliko na urejenost kraja in predvsem dobro počutje občanov in drugih obiskovalcev, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj.

Velika in Mala Polana sta prejeli naziv Evropska vas štorkelj. (foto: Občina Velika Polana)

Štorklje, Miško Kranjec, zadnji mlin, Natura 2000 …

O sebi v Veliki Polani pravijo tako: »Med skrivnostno Muro, čarnimi močvirskimi logi in obrisi gričevnatega sveta goric se na panonski ravnici razprostira občina Velika Polana. Le tri naselja: Velika Polana, Mala Polana in Brezovica, bogat mozaik naravne in kulturne dediščine, prijazni ljudje so zadosten razlog, da nas obiščete, da pridete in odkrijete še mnogo tega. Fundacija Euronatur je Mali in Veliki Polani leta 1999 podelila naziv Evropska vas štorkelj.« Lani so izpeljali projekt ŠTRK SOS – Center za ozaveščanje in ohranjanje ter trajnostni razvoj naravne in kulturne dediščine; njegov glavni cilj je povečanje okoljske ozaveščenosti lokalne skupnosti in turistov o pomenu habitatov za bele štorklje. Z njim so podprli ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju Nature 2000. V teku je tudi projekt obnovitve mokrotnih habitatov ob Muri – Natura Mura, v njem sodeluje več partnerjev. Med drugim bodo vzpostavili tudi celovito interpretacijo na območju Natura 2000. Zelo pomemben je še projekt Dežela Štorkelj – Destinacija Natura 2000, vreden 1,14 milijona evrov, od tega so dobrih 770.000 evrov pridobili iz evropskih skladov za regionalni razvoj.

Farna cerkev je posvečena Srcu Jezusovemu. Pri njej se začne romarska pot, poimenovana po župniku Danielu Halasu, ki je umrl mučeniške smrti. Zanj zdaj poteka postopek beatifikacije. (foto: Občina Velika Polana)

Ponosni so, da je Velika Polana rojstni kraj pisatelja Miška Kranjca, njegova domačija je privlačna točka za obiskovalce. Ob potoku Črncu v Mali Polani stoji eden zadnjih ohranjenih potočnih mlinov v Pomurju – Copekov mlin. Zgodovinski pomnik stavbne arhitekture preteklega obdobja je tudi Sabolova domačija v Mali Polani. Farna cerkev je posvečena Srcu Jezusovemu. Pri njej se začne romarska pot, poimenovana po župniku Danielu Halasu, ki je umrl mučeniške smrti. Zanj zdaj poteka postopek beatifikacije.

Ob tem še povedo, da se pravi utrip kraja začuti na prireditvah, na njih se prepletajo kulturne, športne, kulinarične in druge vsebine, ohranjajo se stari običaji in opravila. Največja med njimi je Pomurski poletni festival, ki ga organizira Društvo ŠTRK Slovenija, to je nosilec svetovnega rekorda v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi bujte repe za Guinnessovo knjigo rekordov.

Ponosni so na svojega rojaka Miška Kranjca, po katerem je ime dobila tudi šola. (foto: Občina Velika Polana)

Ciljajo na manjša in srednja podjetja

Ob vseh uspešnih infrastrukturnih naložbah  je največja, vredna 3,7 milijona evrov, od tega je občina prispevala le 455.000 evrov, kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava, takoj za njo pa oskrba s pitno vodo – sistem A v višini 3,4 milijona evrov. Še posebno se zavedajo, da je prišel tudi čas za gospodarski razvoj. Župan izpostavlja: »Zavedamo se, da če nočemo, da naši občani migrirajo, potrebujemo tudi gospodarske subjekte, kjer predvsem ciljamo na manjša in srednja podjetja. Zato smo pristopili k projektu Spodbujanje podjetništva v Naturi 2000 – poslovna cona Vüdina, velika je 4,93 hektarja. Letos smo jo končali, tam so že podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Mislim, da bi morala država podpirati poslovne cone ne samo v regijah, središčih, kajti če želimo zagotavljati enakomerno poseljenost države, pa tudi vplivati na to, da državljani mejnih območij ne hodijo na delo v tujino, moramo tam postaviti mala, srednja, velika podjetja, da bodo ljudje ostali v svojih krajih in tam dobili službo.« Za to naložbo so porabili 973.000 evrov, od tega je 233.000 primaknilo gospodarsko ministrstvo, preostalo je denar iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sicer imajo v vrtcu 39 malčkov, v šoli, ki jo obiskujejo tudi učenci iz Hotize, pa je 169 otrok. Za obnove obeh stavb in njim pripadajočih objektov so že pred leti dobro poskrbeli.

»Če ne bi bilo aktualne vlade, bi bilo stanje malih občin katastrofalno.«

Zadnje novice

Sorodne vsebine