Piše: Andraž Grad
Rogaška Slatina je znana turistična destinacija z bogatim družabnim življenjem, nedavno pa je dobila tudi najvišji stolp v Sloveniji. O dogajanju in projektih v občini smo se pogovarjali z njenim županom Brankom Kidričem.
Gospod Kidrič, vaša občina, ki je nastala hkrati s petimi drugimi občinami iz občine Šmarje pri Jelšah, letos praznuje tridesetletnico. Nam lahko predstavite prehojeno pot Rogaške Slatine v tem času?
Občina Rogaška Slatina je nastala iz nekdanje občine Šmarje pri Jelšah in ob ustanovitvi ni imela ničesar. Ko sem bil izvoljen, sem najel pisarno v prostorih mestne krajevne skupnosti. Zato je bilo najprej treba poiskati ustrezen objekt za potrebe občine, sestaviti kadrovsko zasedbo in začeti z delom. Ob 30-letnici občine smo naredili nekakšen pregled nad izvedbo večjih investicij. Ugotovili smo, da smo jih izvedli kar 285. Med njimi smo hoteli izpostaviti najpomembnejše, 30 torej, za vsako leto eno.
Bi tudi za naše bralce izpostavili nekatere od teh projektov, ki so najbolj zaznamovali občino od začetkov njenega obstoja?
Leta 1995 smo najprej zagotovili stavbo za občinsko upravo, ki smo jo v naslednjih letih dopolnjevali oziroma sanirali določene dele, saj je šlo za več kot sto let star objekt. Nato smo v prvem mandatu naredili športno dvorano Janina. V drugem mandatu, leta 2002, pa kulturni center z osrednjo dvorano, ki ima 400 sedežev. Leta 2003 smo zgradili čistilno napravo, 2009 pa prvi večji mrežni podjetniški inkubator. Zatem tudi novo glasbeno šolo, novo knjižnico, leta 2012 pa muzej Anin dvor. Od 2012 do 2016 je potekal največji projekt na področju preskrbe z vodo. Prav tako smo skupaj z Direkcijo za infrastrukturo prenovili sedem kilometrov zunanje obvoznice. Nekatere projekte, ki so se izvajali več let, smo morali tudi združevati. Mednje sodi pet večstanovanjskih blokov, pri čemer smo sodelovali s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, 35 kilometrov kolesarskih stez, pet parkirnih hiš in ploščadi, pet otroških igrišč in 15 krožišč, od tega sedem velikih in osem manjših. Naj sklenem s tem, da smo leta 2020 zgradili naravovarstveni objekt Bobrov center, 2022 nadhod Sonce in osrednja parkirišča, lani nogometni stadion, letos pa stolp Kristal.
V proračun ste v letu 2022 prejeli nenečrtovana dodatna sredstva v višini 1.670.000, povezana z davkom od dobitka pri igrah na srečo, ki ga je prejel človek s stalnim prebivališčem v vaši občini. Kako ste ta sredstva izkoristili?
Nekaj smo jih namenili za asfaltiranje cest po krajevnih skupnostih, nekaj za dva večja koncerta v organizaciji Mladinskega centra in Javnega zavoda za turizem in kulturo. Kupili smo tudi vozilo za izvajanje projekta Prostofer. 1.420.000 evrov pa smo namenili za zgraditev kopališča v Rogaški Slatini. Anketa, ki smo jo izvedli med občani, je pokazala, da si 65 odstotkov tistih, ki so oddali anketni listek, želi prav ta projekt, zato smo se ga tudi lotili. Želimo si, da bi ga v prihodnjih dveh do treh letih lahko realizirali, seveda ob dodatnih sredstvih. Izvedli smo že javni natečaj. Ta čas se izdeluje in umešča v prostor prostorski akt, medtem ko iščemo dodatna sredstva.
Vaša najnovejša pridobitev je stolp Kristal, najvišja stavba in najvišji stolp v Sloveniji. Kakšen je njegov namen, kako ste ga financirali in kaj ta pridobitev predstavlja za občino?
Stolp Kristal je ta čas najvišja zgradba v Sloveniji in je visok 106 metrov. Zanj smo se odločili zato, ker smo pred leti naredili analizo turističnega in gospodarskega dogajanja v občini in ugotovili, da potrebujemo neke vrste projekt, ki bo generator povečanega obiska v Rogaški Slatini. Omislili smo si stolp Kristal, ki smo ga po vzoru evropskih in svetovnih mest načrtovali v središču mesta, kar je v Sloveniji edinstveno, saj ne stoji na vrhu hriba, kot je sicer značilno. V občini že imamo stolpa na vrhu Janine in na vrhu Boča. Z novim stolpom smo želeli povečati tudi promocijo turistične destinacije in zagotoviti dodaten vir za razvoj turizma. Dve glavni atrakciji na stolpu sta zdaj kavarna na 96 metrih, znotraj katere je s steklom pokrita odprtina, ki povišuje adrenalin. V etaži više, na sto metrih, je razgledna točka ali panorama, kjer vas prek virtualnih očal krilati konj Pegaz v 15-minutnem filmu popelje po zgodovini Rogaške Slatine. Zatem se lahko po stopnicah povzpnete na odprt razgledni prostor. Z obiski smo zadovoljni. V letošnjem letu smo v sedmih mesecih načrtovali 35.000 obiskovalcev. V prvih dveh mesecih smo jih našteli že več kot 20.000.
Kakšna je višina letošnjega proračuna, kaj so glavni projekti in investicije za letos in kakšni so vaši načrti do konca mandata?
Letošnji proračun znaša 13 milijonov 900.000 evrov, kar ni veliko v primerjavi z drugimi, podobnimi občinami. Vendar pa se moramo omejiti na to, kar imamo na razpolago. Za realizacijo večjih projektov moramo zbirati sredstva skozi vsa štiri leta mandata, če želimo zastavljeni program tudi uresničiti. Prioritete za prihodnji dve leti so zagotoviti nove prostore za Mladinski center v kulturnem centru. Pod vznožjem smučišča Janina želimo zgraditi Areno Janina, znotraj katere bi zagotovili nove prostore za smučarski klub, ki upravlja z omenjenim smučiščem v neposredni bližini. Prav tako hočemo s tem objektom zagotoviti nov prireditveni prostor, predvsem za potrebe mladih in Javnega zavoda za turizem in kulturo. Osrednja evropska ploščad je namreč za večje število obiskovalcev v središču mesta premajhna. Pripravljajo se prostorski akti za umestitev stanovanjske soseske s 64 stanovanji v prostor, za razširitev pokopališča Sv. Trojica pri Rogaški Slatini in za letno kopališče.
Kako pa je pri vas z dejavnostmi na stanovanjskem področju?
V lasti in upravljanju imamo 188 stanovanj, 176 neprofitnih in 12 oskrbovanih. V zadnjih 15 letih smo s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije realizirali pet večstanovnajskih objektov. Na prednostni listi zadnjega razpisa je od 27 upravičencev samo še osem takih, ki jim nismo rešili stanovanjskega problema. Izdelujemo prostorski akt, v katerega bi umestili štiri večstanovanjske bloke. V enem bodo neprofitna stanovanja.
Vaša občina je znana po bogatem družabnem, kulturnem in športnem življenju kot tudi po zdraviliškem turizmu in močnih podjetjih. Kaj bi pri tem najbolj izpostavili?
V letošnjem letu bomo izvedli pet festivalov na različnih področjih. Literarni festival Pranger je že za nami. Festival za najmlajše, Mali Pranger – ELA, poimenovan po Eli Peroci, je prav tako že končan. Ta čas je v izvedbi že 10. Anin festival z več kot 50 dogodki v juliju in avgustu na različnih odrih. Med njimi že več kot 30 let igra v paviljonu Tempel tudi muzika Kamerata, ki je postala neke vrste naša značilnost. Do konca avgusta načrtujemo festival Fertik v organizaciji mladih. Ti projekti so pomembni tako za goste kot za domačine, zato jih bomo tudi v prihodnje sofinancirali. Občino promoviramo tudi prek športnih dogodkov, ki jih je bilo letos že kar nekaj. Že desetič je skozi občino potekala ena od etap kolesarske Dirke po Sloveniji. Konec julija in v začetku avgusta bomo s Teniško zvezo Slovenije organizirali mednarodni teniški turnir. Izpostavil bi tudi dve galeriji, ki letos praznujeta 10 in 20 let, Mestno galerijo in Anino galerijo. V Aninem dvoru imamo stalno razstavo grafik Kurta Müllerja, ki je vrsto let prihajal v Rogaško Slatino.
Kakšni so sicer pogoji za bivanje v vaši občini, sploh glede na to, da se število prebivalcev povečuje?
Pogoji so zelo dobri. Naredili smo analizo izvajanja 20 javnih storitev. Od tega jih je 13 zastonj, sedem pa sofinanciranih. Takšen pristop ni ravno običaj ali praksa v turističnih občinah po Sloveniji. To je odraz standarda življenja v občini. Veliko vlagamo tudi v podeželje. V zadnjih dveh letih smo zgradili javno razsvetljavo v 20 naseljih zunaj mestnega središča. Gradimo tudi kanalizacijo in asfaltiramo ceste, kjer je to potrebno.
Kako ste zadovoljni z višino povprečnine, ki jo občinam namenja država, in ali bi glede na vse obveznosti, ki jih imate občine, povprečnina morala biti višja?
Združenja občin so analizirala stroške občin za pokrivanje obveznih nalog. Slednji so precej višji od zneska, ki ga občine prejmejo skozi primerno porabo. Pogajanja z ministrstvom se niso končala, kot bi občine pričakovale, da bi se torej skozi vir prihodkov občin zakonsko določene naloge v celoti pokrile. Tako jih moramo pokrivati iz drugih virov, kar pomeni, da zajedamo v investicijski potencial večjih projektov.
