Piše: Lea Kalc Furlanič
Velika površina, neokrnjena narava, bogata kulturna dediščina, kmetijstvo, malo prebivalcev, a vse potrebne storitve zanje – to je prva slika občine Lovrenc na Pohorju, ki jo v zadnjem mandatu vodi župan Marko Rakovnik. Skupaj z državo jim je uspelo zagnati obnovo glavne ceste, ki pelje skozi naselje proti Pohorju, lotevajo pa se tudi drugih potrebnih obnov, od vodohramov do šolskega centra. Tržnih novogradenj se otepajo, podajajo pa se na pot zelenega butičnega turizma.
Na vprašanje, zakaj se je Marko Rakovnik, profesor zgodovine in tehnike, prej v občinski upravi vodja družbenih dejavnosti, odločil kandidirati za župansko funkcijo, odgovarja: “Za kandidiranje sem se odločil, ker sem želel biti del neke odločitvene skupine, želel sem občini dati svoj pečat, kakršnega sem si predstavljal za to našo lokalno skupnost.” Ob tem še pravi, da je bil izvoljen v drugem krogu s 64 odstotki podpore. Ni v nobeni politični stranki, kandidiral je kot neodvisni kandidat. Deluje neposredno in odprto. Ko so se pripravljali na kampanjo, je šel po podporo k vsem političnim strankam, tudi tistim, ki so nasprotniki. “Ko sem nastopil funkcijo župana, sem že poznal ustroj delovanja občinske uprave. Je pa bilo kar zanimivo na volitvah kandidirati v konkurenci s svojim nadrejenim, prejšnjim županom. Bila sva protikandidata, on je sedaj občinski svetnik.”
V občinskem svetu ni potrebe po koaliciji
V občinskem svetu, ki šteje 12 svetnikov, štirje so z njegove Liste za zdrav Lovrenc, ne upoštevajo toliko politike, ampak njihovo delo bolj temelji na programu, na tistih podrobnostih, ki so jih že vsi zastopali: “Bolj ali manj smo med kampanjo vsi podobno prepoznali za kraj, občino pomembne potrebe in vsebine, tako sedaj ni težko sodelovati v občinskem svetu. Vse predebatiramo, nihče ne solira, ni nasprotovanj, zadeve dokaj mirno tečejo, četudi se nikoli ne strinjamo vsi z vsem, a se da najti kompromis. Sicer bi v svetu lahko bil kakšen nasprotnik, a ga ni. Znamo se usklajevati.” Rakovnik ocenjuje, da ga je javnost podprla, ker so si občani želeli spremembe. “Moj način komuniciranja je svojevrsten, saj nisem človek, ki bi uveljavljal svoj prav. Vedno se trudim za odprt dialog, želim slišati mnenja drugih. Ocenjujem, da so bile te moje lastnosti med volivci dobro sprejete.”
Majhna, a prostorsko obsežna občina
V lovrenški občini je 3000 prebivalcev, naselja so razpršena, območje je veliko 84 kvadratnih kilometrov, prebivalcev je malo, a zaradi velikega zemljepisnega območja in razdalj med naselji imajo veliko cest, vodovoda, kanalizacije, vzdrževanje vsega tega pa stane. “Zato je le občinski proračun, ki se giblje med tremi in štirimi milijoni evrov, premalo in brez dodatnih sredstev težko kaj naredimo,” poudarja župan. Katere projekte, investicije jim je uspelo v njegovem mandatu uresničiti ali jih uresničujejo, ki so prej ležali v občinskih predalih ali jih prejšnja vodstva občine niso prepoznala za pomembne? “Ne bi rekel, da so ležali v predalih – tako ostro ne morem soditi svojih predhodnikov. Mislim, da so prejšnji župani o nekaterih projektih, ki jih sedaj uresničujemo, razmišljali, a jih niso izpeljali. Eden od vzrokov je tudi občinski prostorski načrt, ki smo ga po desetih letih priprav sprejeli šele sedaj. Za nas je to velik dosežek.” Podedovali so ga na točki postopka tik pred javno razgrnitvijo. So pa morali vseeno v njem popraviti nekaj določil, pogojev, česar v prejšnji občinski sestavi niso želeli ali niso mogli. Zato se je sprejemanje OPN tako zavleklo. Sedaj jim je z ustreznimi medsebojnimi usklajevanji uspelo postopek pripeljati do konca.
Uvedli so participativni proračun in kavo z županom
Druga novost v Rakovnikovem mandatu je uvedba participativnega proračuna, to je dela proračuna, o katerem občani odločajo sami. “Naš je težak 70.000 evrov, kar se mi zdi kar zajetna vsota. Občani so ga dobro sprejeli, prve projekte iz tega naslova že realiziramo. Ljudje prijavljajo predvsem projekte, vezane na cestno infrastrukturo oziroma za tisto, kar manjka na njihovem dvorišču. Poleg tega želijo počivališča, klopce, kolesarske poti, izdali smo publikacijo Lovrenška kuharica in še marsikaj. Veseli smo, da občani predlagajo projekte, s katerimi se lahko občina predstavlja navzven. V tem okviru smo začeli tudi izdajati občinski bilten – informator (glasilo bomo najbrž kasneje), v katerem enkrat mesečno objavimo za občane vse potrebne informacije,” navaja župan.
Novost je tudi projekt Kava z županom, ki ga ravno tako izvajajo v okviru participativnega proračuna. Občani imajo možnost vsako prvo sredo v mesecu po poprejšnji prijavi priti na občino in se pogovoriti. Župan pojasni: “Kdor ima težave, predloge, je slabo obveščen ali kaj podobnega, v tem terminu dobi vse informacije. Ciljamo na to, da delujemo kot transparentna občina, na tej lestvici rastemo, smo že kar visoko uvrščeni.”
Kateri so turistični potenciali lovrenške občine? “Kar zadeva turizem, smo še zelo v povojih, ta stran Pohorja je dokaj nerazvita. Glavna težava je (državna) cesta, ki pelje na vrh Pohorja. Sedaj sicer obnavljamo del, ki se vije skozi središče Lovrenca, vendar je še 12 kilometrov makadamske ceste do večjega središča Rogle v zelo slabem stanju, vsak si po njej ne upa voziti. Država nam je v mojem mandatu vendarle obljubila, da bo posodobljena in je v svoj proračun uvrstila obnovo celotne trase, to je ceste med Dravo in Roglo. Seveda tu zaslug ne bom pripisal le sebi, saj sta se že oba moja predhodnika trudila za njeno obnovo. V mojem mandatu se je izšlo, da obnavljamo del ceste skozi naselje, gre za tri milijone vreden projekt, od tega država plača dva milijona, preostalo naša občina. Poleg ceste obnavljamo še tamkajšnjo komunalno infrastrukturo in za nas je to velik zalogaj. V proračunu imamo namreč za investicije namenjenih le 700.00 evrov. Kljub temu se za to naložbo nismo zadolžili, smo le ustrezno znotraj proračuna prerazporedili denar. Poleg tega dela ceste obnavljamo še druge dele prometne infrastrukture.”
Iščejo možnosti za zeleni butični turizem
Prvi mož Lovrenca meni, da imajo največ možnosti v zelenem butičnem turizmu, saj so bogati s pohodnimi in kolesarskimi potmi, kulturno dediščino, posebno lepe so cerkve, imajo tudi precej naravne dediščine in na sploh naravnih danosti, pa čist in svež zrak: “Zato smo kar zavihali rokave, zelo se je aktiviralo turistično društvo, ki se je pomladilo, veliko breme na področju turizma prevzamejo na svoja pleča. Imamo pa malo zasebnih turističnih kmetij, nekaj se sicer premika na bolje, nekaj posameznikov se zanima za to dejavnost, a ta čas v občini razpolagamo le s 30 do 40 turističnimi posteljami. Najbrž je za to kriva miselnost naših lovrenških kmetov, ki trdo delajo tako na poljih, v vinogradih kot v gozdu, zato jim zmanjkuje moči in volje še za turizem. Lahko jih razumem.” Župan še ocenjuje, da če bodo kmetije, namesto da jih zapustijo, postopoma prevzeli mladi, ki bodo v kmečkem turizmu videli prihodnost za svoje preživetje, bo to za občino samo dobrodošlo. Daje tudi dodatno upanje, da bo nekoč, ko bo cesta na Roglo urejena, hkrati nastajala turistična ponudba. “To spodbujamo, tako da namenjamo sredstva v razvoj turističnih produktov, pripravljamo celovito strategijo občine, v katero je vključen tudi razvoj turizma … Poleg tega se sedaj na vrhu Pohorja ustanavlja regijski park, ki bo sicer obiskovalcem prinesel nekatere omejitve, saj moramo ta del naše narave zavarovati,” pravi župan.
Ob vseh teh novostih se porodi vprašanje, ali so občani zadovoljni z županovim delom. Nekoliko v šali odgovori: “Jaz bi se kar pohvalil. Seveda se dogaja marsikaj, lepega in grdega, vendar z odprto komunikacijo lahko marsikaj prebrodiš. Ljudje niso več tako agresivni in nezaupljivi, ker vedo, da se lahko usedemo in se v miru pogovorimo o njihovih potrebah, dvomih, željah, težavah. Tudi v občinski upravi je dobro ozračje, sodelavci so vestni, delavni, sploh nimam pripomb.”
Sodelovanje z državo je zelo tvorno
Pod to vlado, še omeni Rakovnik, je sodelovanje z državo zelo tvorno: “Sedaj delamo veliko, nimamo težav s podporo države našim investicijam, dobro komuniciramo. S takim sodelovanjem, kot je z zdajšnjo vlado, sem zelo zadovoljen. S povišanji povprečnine smo dobili približno 30.000 evrov več v proračun, kar za nas pomeni, da lahko uredimo eno ulico več.”
Odseljevanja iz občine se ne boji, četudi rodnost upada. Občani so namreč začeli graditi, kar pomeni, da obstaja zanimanje v Lovrencu ostati in živeti, je prepričan. Posebno sedaj v času covida je veliko interesa za gradbena zemljišča, k temu je pripomogel tudi nov občinski prostorski načrt. Sicer ima občina na voljo bolj malo območij, ki so namenjena novogradnjam, ta prostor je omejen, tako da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo niti ne pričakujejo novogradenj, posebno ne za tržne namene. “Sicer pri nas življenje teče mirno predvsem zaradi neokrnjene narave. Smo le pol ure oddaljeni od Maribora, imamo vso infrastrukturo – v vrtec je vključenih več kot sto otrok, ravno smo dogradili sedmo igralnico, približno 250 otrok je v šoli …,” je zadovoljen župan.
Več je črpanja evropskega denarja
“Za vsako investicijo se bolj ali manj uspešno trudimo črpati ta denar, največ ga pridobimo iz strukturnih skladov za razvoj regij. Iz teh skladov smo v preteklosti denimo kupili gasilsko vozilo – pri tem nakupu smo bili primer dobre prakse, ker takšnih vozil sicer ne kupujejo iz teh skladov. Vozilo je stalo 250.000 evrov, iz tega naslova smo dobili 150.000 evrov, saj smo nakup gasilskega vozila upravičili s potrebami po razvažanju vode. Iz evropskega denarja smo zgradili še kotlovnico za vrtec in šolo,” izpostavi sogovorec.
Veliko vlagajo v obnovo komunalne infrastrukture, saj je dotrajana. Župan opozori, da je to bila njegova predvolilna zaveza – zdravje na vseh področjih. Obljubil je zagotavljanje varnosti v občini, skrb za čistost vode, okolja, narave: “Zato veliko vlagamo v to, kar je dotrajano. Vodovodni sistem v občini je star 60 do 70 let, zato smo se morali potruditi, da ga obnovimo; menjujemo stare cevi, vodne jaške, obnavljamo bazene, vodohrane, vsaka hiša bo dobila nov priključek. Vodovodni sistem je zelo obsežen, približno tako kot cestni, zato delamo postopoma, od države ne moremo dobiti nič denarja, ker je premajhen, zato skušamo sedaj, ko se pripravlja državni operativni program, doseči, da bi država znižala kriterije in bi tako lahko dobili vsaj kakšen drobiž za naš vodovodni sistem.” Obnovili so tudi čistilno napravo in zamenjali njenega upravljavca, saj prejšnji koncesionar ni bil preveč odziven. Urejajo odlaganje odpadkov, zgradili bodo nove ekološke otoke, na kar so krajani že dolgo opozarjali.
Imajo še nekaj prioritet, ki jih uresničujejo. Četudi imajo ustrezno velik zdravstveni dom, vseeno pripravljajo projekt za dograditev. Kulturi, društvom, športu namenjajo približno dva odstotka proračuna in ga ne povečujejo, saj denar namenjajo tudi za njihovo infrastrukturo. “Ta čas denimo pripravljamo projekt šolskega centra – vanj je vključena šola s prizidki, vrtcem in telovadnico, naredili bomo še več novih igrišč,” sklene Rakovnik.
