Piše: Janja Strah
Litija je posebna občina, pravi Franci Rokavec, ki je njen župan že četrti mandat in jo torej zelo dobro pozna. Na njenem območju, v Spodnji Slivni pri Vačah, je geometrično središče Slovenije (GEOSS), najdaljša slovenska reka Sava pa pri Litiji naredi svoj največji ovinek.
Poleg geografskih značilnosti pa se občina Litija lahko pohvali še s številnimi drugimi posebnostmi. Na primer z enim najstarejših rudnikov svinca in barita Sitarjevec v Litiji, ki so ga sicer leta 1965 zaprli, a je zdaj zaživel v novi, turistično-izobraževalni vlogi. Leta 2017 so za javnost odprli prvih sto metrov rudniških rovov, letos pa še dobrih 400. V rudniku se najde več kot 60 različnih vrst mineralov, poleg tega so v njem zanimivi limonitni kapniki, ki zrastejo tri do pet centimetrov na leto – toliko kapniki v Postojnski jami zrastejo v približno sto letih.
Potem je tu tudi oglarska dežela. Avgusta so na Dolah pri Litiji prižgali kopo velikanko, sestavljeno kar iz 300 kubičnih metrov drv. S pridobivanjem oglja se danes ukvarja okoli 13 domačij, deloma zaradi ohranjanja tradicije, deloma pa je to dopolnilna dejavnost kmetij in tudi turistični potencial občine. V tem kraju je smučišče, ki, kadar je dovolj snega, omogoča tudi nočno smuko.
Gospodarska posebnost: Predilnica Litija
Predilnica Litija je eno redkih podjetij tekstilne industrije, ki se je ohranilo v Sloveniji, po besedah župana pa se uvršča med tri najboljše predilnice v Evropi. Ima okoli 350 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je okoli 40.000 evrov, kar je za to dejavnost lep dosežek ob tem, da je bila predilnica ustanovljena leta 1885!
V občini so seveda tudi druge dejavnosti, med drugim avtomobilska industrija (podjetje KGL), gradbena (Trgograd, Šuštar Trans), prevozniška (Omahen Transport) in proizvodnja svetil (Lumenia), poleg tega pa je še okoli 500 obrtnikov oziroma malih podjetnikov. Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija, ki ima okoli 350 članov, ima poleg svoje osnovne dejavnosti tudi lastno trgovino. »Pomembno je, da je z manjšimi trgovinami navzoča tudi v manjših krajih občine,« pravi župan.
Medgeneracijski center Šmelc
»Posebni smo tudi v tem, da smo namesto države zgradili Medgeneracijsko središče Šmelc,« pravi župan. Ime je dobilo po odpadnem materialu, ki je nastajal pri predelavi svinca – v neposredni bližini je namreč nekoč obratovala topilnica svinca, ki so jo leta 1925 zaprli, potem ko je čebelarsko društvo zmagalo v prvi ekološki pravdi na Slovenskem: oba bližnja hriba sta namreč popolnoma ogolela, drevesa so se praktično posušila, številne čebelje družine pa so pomrle. Pridobivanje svinca je bilo škodljivo tudi za rudarje, mnogi so bolehali in tudi umrli zaradi silikoze, bolezni pljuč, kar je bila tudi eden glavnih razlogov za zaprtje rudnika.
V medgeneracijskem središču, ki je bilo zgrajeno leta 2014, je dom za starejše občane (okoli 100 postelj), 17 oskrbovanih stanovanj, trije oddelki vrtca, servisne dejavnosti, varstveno-delovni center, banka in Glasbena šola Litija – Šmartno. V Šmelcu poteka veliko dejavnosti in vsi so zelo zadovoljni z njim. Ko je zdajšnja vlada obiskala zasavsko regijo, je za prvi delovni posvet izbrala prav prostore omenjene glasbene šole; Rokavec pravi, da so to razumeli kot priznanje za svoj inovativni pristop in so bili zelo počaščeni.
Konstantna rast prebivalstva
Pred 20 do 30 leti se je v nekaterih odročnejših krajih število prebivalstva zmanjševalo, potem pa se je občina skupaj s krajani odločila, da bo osnovno šolo v Gabrovki in na Dolah vseeno ohranila.
Svoje je prispevala tudi zgraditev dolenjske avtoceste, ki je skrajšala pot do Ljubljane. »In zelo pomembno je, da nam je z operaterji, predvsem s Telekomom, uspelo skoraj celotno območje občine, 97 ali 98 odstotkov, pokriti z optičnim omrežjem,« pojasnjuje župan. Tako so ta območja spet postala zanimivejša tudi za mlade.
»Ko sem leta 2006 začel svoj prvi mandat, je občina imela 14.820 prebivalcev, zdaj jih ima 15.450; število prebivalstva se je letno povečevalo za pol odstotka, kar je ugodna rast. Eksponentna rast v nekaterih občinah predstavlja hudo težavo pri zagotavljanju prostorov, še teže pa je tam, kjer se število prebivalcev zmanjšuje …«
Približno polovica vseh zaposlenih občanov se vozi na delo v Ljubljano; litijska železniška postaja je po dnevni migraciji potnikov na četrtem mestu v Sloveniji. V načrtu je njena prenova, do leta 1924 naj bi zgradili tudi dodatni tir za relacijo Ljubljana–Litija. Litijska občina ob postaji načrtuje ureditev parkirišča Park & Ride, v mislih pa imajo tudi kolesarski center, tudi za izposojo e-koles. Kolesarje bi pot vodila od Litije prek Velike Preske in naprej po zanimivi in na novo asfaltirani cesti po dolini Sopote. Kolesarsko popotovanje bi sklenili pri Radečah oziroma Zidanem Mostu in se tam spet vkrcali na vlak. Tako bi bil krog s trajnostnim načinom potovanja sklenjen. Ta čas pa s pomočjo evropskih sredstev že urejajo približno 4,5 km dolgo kolesarsko pot, ki teče po desnem bregu Save, potem pa se pri litijskem mostu nadaljuje na levem bregu reke Save. Zdaj iščejo rešitev za varno kolesarsko prečkanje reke, saj ga obstoječi most ne omogoča.
Investicije v teku in načrti
Letos so v občini končali graditev dveh vodovodnih sistemov (Golišče, Gabrovka), 12 km novih cest in preplastitev obstoječih, v Jevnici pa so prenovili športno-rekreacijski center. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so za graditev kanalizacije v Kresnicah in za tri vodovodne sisteme (Dole, Gobnik in Mamolj). Največja investicija pa je graditev novega vrtca v Litiji Najdihojca, katerega ocenjena vrednost je 4,5 milijona evrov. Dokončan bo predvidoma sredi prihodnjega leta, v njem pa bo prostora za okoli 230 otrok.
Po Rokavčevih besedah upajo, da se bo sprostila možnost graditve hidroelektrarn (HE) na srednjem delu Save, saj je tudi pri njih predvidenih nekaj lokacij za HE. Natančneje: v prvi fazi je predvidena HE v Renkah – državni prostorski načrt naj bi bil razgrnjen že prihodnje leto –, zatem pa so po županovih besedah možnosti za graditev še dveh ali treh HE. »Razmišljamo tudi o tem, da bi vse lokacije občinskih objektov opremili s sistemom za pridobivanje sončne energije. Če želimo doseči energetsko samooskrbo, bomo morali vse potenciale maksimalno izkoristiti,« je prepričan župan.
Prireditve in zanimivosti
Občina Litija sodeluje tudi z drugimi občinami, med drugim prek razvojnega centra Srca Slovenije, v okviru katerega izvajajo različne podeželske in turistične projekte. Omeniti je treba še Litijski karneval, prireditvi Slovo poletju in Litijski tek ter pohod od Litije do Čateža. Ponosni so na svoj Zbor sv. Nikolaja, ki je vrhunski ne le v slovenskem, pač pa tudi v evropskem merilu, pa tudi na Vače, ki so bile do zdaj najbolj znane po znameniti »Vaški situli«, ki so jo izkopali v vasi Klenik, kjer sedaj stoji povečana izvedba. Sedaj pa se ponašajo še z Geometričnim središčem Slovenije, pa tudi s fosilno morsko obalo (do tam je namreč segalo Panonsko morje). V cerkvi sv. Andreja je čudovit Božji grob iz steklenih kristalov.
