Piše: P. T.
Ob omembi Šoštanja bi povprečen Slovenec najprej pomislil na tamkajšnjo termoelektrarno in seveda pregrešno drag projekt TEŠ 6, ki sicer skrbi za kar tretjino celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Vendar je občina Šoštanj veliko več kot samo to.
Drži – dimnik, iz katerega se vali dim, stoji zelo blizu mestnega jedra, dim pa je mogoče opaziti več deset kilometrov daleč. K sreči bel, kajti čistilna naprava omogoča, da dolina, v kateri je Šoštanj, ne trpi več za onesnaženostjo zraka z žveplovim dioksidom. In treba je priznati, da je Šoštanj privlačno mestece – mestne pravice je pridobil pred 110 leti, podelil mu jih je tedanji avstrijski cesar Franc Jožef. Pred tem je imel Šoštanj status trga več stoletij, vse od grofa Friderika Celjskega II. naprej. Na bogato zgodovino mesta opozarja ne samo grajski stolp na vzpetini nad mestom (Pusti grad), ampak tudi vzorno urejen Glavni trg. Najvišji vrh občine pa je s 1577 metri nadmorske višine Smrekovec, ki je sicer ugasli vulkan.
Od trga do mesta, od mesta do občine
Grad Šoštanj – ime izhaja iz nemške besede Schönstein, kar pomeni »lepi kamen« – se prvič omenja že okoli leta 1200, kot trško naselbino pa ga najdemo posredno omenjenega leta 1348. Razvijal se je ob vznožju starega šoštanjskega gradu in sčasoma formiral širok trg, obdan s trškimi hišami. K razvoju tlorisa trškega jedra je svoje prispeval izginuli trški grad Amtshaus, ki je ležal na zgornjem delu trga. Posebno vrednost staremu trškemu jedru dajejo posamezne stavbe, med katerimi sta npr. nekdanja trška oz. mestna hiša s stolpičem na strehi in zgradba nekdanje tovarne usnja, ki jo krasijo pasovi preklad z moškimi glavami, pilastri itd. Na zgornjem delu trškega jedra stoji kip Marije, ki so ga v Šoštanju postavili že pred drugo vojno v spomin na velike poplave. Ta kip je »ljudska« oblast leta 1952 umaknila, leta 1990 pa je bil vrnjen na prvotno mesto.
Občina Šoštanj je bila ustanovljena leta 1994, z reformo lokalne samouprave. Sestavlja jo devet krajevnih skupnosti, poleg osrednje šoštanjske tudi osem okoliških. Med njimi je tudi Topolšica, kjer je tudi privlačno zdravilišče s hotelom, z bazeni, s centrom dobrega počutja in z apartmajskim naseljem. Po površini je občina Šoštanj primerljiva s sosednjo mestno občino Velenje, nam je povedal župan Darko Menih (1948), doma iz Topolšice, nekdanji ravnatelj OŠ Karla Destovnika Kajuha. Jeseni prihodnje leto bo sklenil že svoj četrti mandat, presenetil pa nas je s podatkom, da je bil prvi šoštanjski župan njegov pokojni brat Bogdan. Po njegovi smrti leta 1999 je sam kandidiral za župana, a sprva neuspešno. Leta 2006 pa mu je z župansko kandidaturo vendarle uspelo. Nekaj let je bil celo poslanec državnega zbora, ko pa je bila uvedena nezdružljivost županske in poslanske funkcije, se je odločil, da ostane župan.
Probleme rešujejo sproti
Po številu prebivalcev – teh je nekaj manj kot devet tisoč – je občina med srednje velikimi. Od začetka do konca leta 2020 se je število prebivalcev celo nekoliko povečalo. Župan nam s ponosom pove, da je bil Šoštanj nekdaj gospodarsko in upravno središče Šaleške doline, vendar ga je od leta 1963 nekako »povozilo« sosednje Velenje zaradi industrializacije. Seveda pa nam pove tudi, da se območje velenjskega rudnika (pod zemljo) močno »zajeda« na ozemlje šoštanjske občine. Ne glede na to pa Šoštanj kljubuje stranskim učinkom industrializacije, ki sicer prinaša delovna mesta tudi za občane Šoštanja. Treba pa bo misliti tudi na čas, ko se bo velenjski rudnik zaprl – o prestrukturiranju in morebitnih perspektivah je nedavno na regijskem srečanju SDS v Šentilju pri Velenju govoril tudi predsednik vlade in SDS Janez Janša. Župan Darko Menih je zadovoljen z dejstvom, da bo z zgraditvijo nove hitre ceste tudi Šoštanj precej bolj prometno povezan s preostalo Slovenijo, a upa tudi, da občine država ne bo pustila na cedilu, ko bo treba zapreti rudnik. Sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo je bilo po njegovih besedah doslej večinoma solidno. Glavna težava občine je plazovit teren, zaradi česar v deževnih obdobjih prihaja do zemeljskih plazov, ki velikokrat odnesejo kakšen del ceste. Temu seveda sledi dolgotrajna in draga sanacija terena, pri čemer občini priskoči na pomoč tudi ministrstvo za okolje in prostor.
Preurejen Glavni trg
Čeprav je epidemija covida 19 pomenila zaprtje javnega življenja tudi v občini Šoštanj, se gospodarstvo znova oživlja, s tem pa tudi številni infrastrukturni projekti. V okviru praznovanja 110. obletnice razglasitve Šoštanja za mesto je dala občina preurediti Glavni trg (prej Trg bratov Mravljak) in Trg svobode, kjer sedaj ni več parkirišč. Začasno je občina zato postavila peščeno parkirišče med mestnim jedrom in vulkanizerstvom Vrčkovnik, na tem mestu pa je predvidena graditev garažne hiše (za 115 avtomobilov, v glavnem za stanovalce mestnega jedra) in nov stanovanjski blok z 28 stanovanji za mlade družine. Sicer pa občina izvaja več tekočih projektov. V preteklosti so očistili strugo reke Pake in tako zagotovili tudi več poplavne varnosti. Med načrti za prihodnost je povečanje zgradbe in energetska sanacija Kajuhove osnovne šole. Ker pa je treba zagotoviti tudi varnost, zaščito in reševanje, se poleg gasilcev zadnja leta opremlja tudi občinski štab civilne zaščite. V zadnjih letih sta kar dve od gasilskih društev v občini praznovali 90 let obstoja, občina pa je za nabavo novega gasilskega vozila v PGD Topolšica prispevala 44 tisoč evrov.
Zakaj je občino Šoštanj vredno obiskati?
Občino je vredno obiskati zaradi Term Topolšica pa tudi zaradi mestnega jedra, muzeja usnjarstva, panoramskih poletov, ki jih omogoča občinsko letališče, in številnih prireditev, ki se spet vračajo, pa naj bodo to športne ali kulturne. Med drugim je občina Šoštanj gostila del trase kolesarske Dirke po Sloveniji, kjer so gledalci lahko prisrčno navijali zlasti za Tadeja Pogačarja. Občina je vključena tudi v dejavnosti Zavoda za turizem Šaleške doline, ki s projektom Čarobnost podeželja Šaleške doline odkriva skrite bisere območja, ki premore veliko več kot samo socialistično sivino težke industrije. Tam si boste lahko izposodili kolo in si ogledali mnoge skrite kotičke. Zato vodstvo občine spodbuja tudi graditev kolesarskih stez (krožna steza tako povezuje občini Velenje in Šoštanj ter okoliška naselja, gradijo tudi kolesarske povezave v širši regiji), zazelenitve mnogih predelov občine itd. Občina ima štiri gasilska društva, zavod za kulturo, oddelek glasbene šole, društvo upokojencev in dom za starejše Zimzelen. V samem mestu je zdravstvena postaja, medtem ko je bolnišnica za pljučne bolnike v Topolšici poleg zdravilišča. V samem mestu boste lahko naleteli na Vilo Mayer, muzej usnjarstva, Kajuhov dom (ki zdaj še ni odprt), mestno galerijo in kulturni dom.
Kakorkoli že, lahko rečemo, da občina Šoštanj postaja vse privlačnejša ne samo za občane, ampak tudi za številne obiskovalce. To pa ne pomeni, da je občina brez težav – z dobro voljo, s sodelovanjem in z zavzetostjo jih je mogoče rešiti. Tako ima Šoštanj tudi svojega poslanca v državnem zboru (Franc Rosec). Župan Darko Menih je tako zadovoljen, da je občina živahna in napreduje.
