1.9 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Nova evropska uredba o sledljivosti, veliko neznank, odgovorni molčijo

Piše: Vida Kocjan

V Evropski uniji že velja uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Sprejeta je bila lani in bo pomembno vplivala na delovanje gozdno-lesnih verig tako pri nas kot v svetu. Ključne določbe se bodo začele izvajati od 30. decembra 2024 oziroma od 30. junija 2024 za mala in mikro podjetja.

Pri tem pa za mala in mikro podjetja, ki se ukvarjajo z lesom in s proizvodnjo lesnih izdelkov navedeni polletni zamik ne velja. To pomeni, da bodo morala evropsko direktivo upoštevati že od 30. decembra 2024 dalje.

Uredbo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo

Evropsko uredbo EUDR mora Slovenija pred tem prenesti v nacionalno zakonodajo, kar pa se očitno še ni začelo. Po navedbah strokovnjakov z Gozdarskega inštituta Slovenije je nekaj mesecev pred začetkom izvajanja določb EUDR še vedno veliko nejasnosti, pa tudi nasprotovanja zdajšnjemu predlogu. Največ pripomb je na pomanjkljivo pripravljenost in delovanje informacijskega sistema. Izdelane niso še niti smernice za poslovne subjekte in pristojne organe. Zato si nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, prizadevajo, da bi premaknili datum začetka izvajanja EUDR in za dodatne poenostavitve. Poudarjajo, da bo izvajanje uredbe prineslo preveliko birokracijo, višje cene hrane oz. vključenih proizvodov ter negativne posledice za svetovno konkurenčnost EU. Posamezne organizacije pa opozarjajo tudi na velike pomanjkljivosti novega informacijskega sistema EU, ki ga vzpostavlja Evropska komisija, ter na visoko stopnjo birokracije in povezane negativne učinke na preskrbo z lesom, govedom ter lesnopredelovalno in živilskopredelovalno panogo.

Kljub pomislekom in nasprotovanjem pa tako Evropska komisija in predvsem zdajšnji evropski komisar za okolje Virginius Sinkevičius (Litva) vztrajajo, da odloga pri izvajanju uredbe ne bo. Komisar izpostavlja številne prednosti prihajajoče uredbe in hkrati obljublja poseben sklad v obsegu 10 milijonov evrov, ki bo delno financiral vzpostavitev sistema sledljivosti. Po navedbah agencije Reuters je Sinkevičius še dejal, da so bile politike proti krčenju gozdov dogovorjene že leta 2022 ter da so imeli proizvajalci in vlade skoraj dve leti časa za pripravo na njihovo uveljavitev, pa se to ni zgodilo.

Odgovorna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Priprave na začetek izvajanja EUDR naj bi v Sloveniji po navedbah avtorjev z Gospodarskega inštituta Slovenije za portal InfoGozd, priročnik za lastnike gozdov, že potekale. Slovenska vlada pa je za izvajanje EUDR decembra 2023 kot pristojni organ imenovala Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ustanovila je tudi vladno delovno skupino za pripravo nacionalne zakonodaje, ki naj bi delovala pod vodstvom UVHVVR, ki jo vodi generalna direktorica Vida Znoj.

Ko smo v teh dneh raziskovali, kako je s prenosom oziroma z implementacijo uredbe v slovensko zakonodajo, smo se najprej obrnili na pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Mateja Čalušić (Gibanje Svoboda). Po odgovore so nas napotili na UVHVVR, ki ga vodi Vida Znoj. Od tam pa nas je Matjaž Guček, namestnik generalne direktorice, napotil spet na ministrstvo za kmetijstvo. Zapisal je, da so »naše vprašanje posredovali na ministrstvo«. Že iz tega je razvidno, da se z implementacijo evropske uredbe v slovensko zakonodajo in z vsem drugim ne dogaja prav veliko. V podjetjih pa čakajo na to. Neizvrševanje evropske uredbe namreč prinaša tudi globe.

Po odgovore smo se napotili tudi v nekatera manjša podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo z lesom. V podjetjih so zadržani. Iz državnega podjetja SiDG, ki upravljajo s približno 20 odstotki vseh gozdov v Sloveniji, pa so bili do vladajoče strukture precej prizanesljivi. Kot edini so navedli, da sodelujejo z ministrstvom, ki jim pomaga pri vsebinskih vprašanjih. Resnejših težav ne pričakujejo, »omenjena uredba pa na sam način gospodarjenja z državnimi gozdovi ne bo bistveno vplivala, povzročila bo le nekaj dodatnega administriranja«, so dodali.

Uredba bo vplivala tudi na kmete in majhne lastnike gozdov, pa tudi na skorajda vse izdelke
biološkega izvora, tudi kavo. (foto: STA)

Kaj prinaša uredba EU?

Uredba je bila sprejeta kot odgovor na vedno večje težave glede krčenja in degradacije svetovnih gozdov. Uveljavlja pravila in sistem potrebne skrbnosti za sedem ključnih primarnih proizvodov, in sicer za dajanje lesa in lesnih izdelkov na trg v državah članicah EU, vključno z uvozom iz tretjih držav ter za izvoz v tretje države. To pomeni široko razširitev v primerjavi z dosedanjo uredbo EUTR, ki je prav tako določala obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo les in lesne proizvode prvič na trg EU. Nova uredba EUDR pa nalaga nove zadolžitve gospodarskim subjektom in trgovcem, vplivala bo tudi na pristojne organe in carinske službe, so poudarili sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije v eni od strokovnih razprav.

Uredba EUDR je bila sprejeta v letu 2023 (2023/1115), veljati je začela 29. junija 2023 in je nadomestila uredbo št. 995 iz leta 2010, ki se je izkazala kot pomanjkljiva.

Uredba se nanaša na uvoz (in tudi izvoz) t. i. primarnih proizvodov – goveda, kakava, kave, oljnih palm, gume, soje in lesa – ter tudi na vse druge, ki so iz teh proizvedeni, od pohištva, pnevmatik, usnja in papirja do čokolade, čipsa itd. Vključeni so praktično vsi izdelki biološkega izvora. Podjetja oziroma vsi gospodarski subjekti bodo po novem morali dokazati, da njihovi izdelki ne pomagajo uničevati gozdov. Predvideni so kompleksen informacijski sistem, strog nadzor in velike kazni.

Predvidene kazni

Uredba govori tudi o predvidenih kaznih za morebitne kršitelje. Te so različne in velike. Denarna kazen za pravno osebo lahko znaša tudi štiri odstotke letnega prometa – kar je več, kot marsikatero podjetje ustvari dobička. Kršitelja pa lahko doleti tudi kazen v obliki zasega izdelkov ali prihodkov od določenega posla, izključitev iz postopkov javnega naročanja za največ eno leto, prepoved dajanja izdelkov na trg itd.

Za implementacijo uredbe EUDR v slovensko zakonodajo je po sklepu vlade zadolžena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer pa očitno še vedno ne vedo, kako naj se tega lotijo. (foto: STA)

V Slovenskih državnih gozdovih ne pričakujejo resnejših težav

 

 

Iz Slovenskih državnih gozdov (SiDG) so nam na vprašanja, ali so seznanjeni z novo uredbo RUDR in ali imajo že kakšna navodila resornega ministrstva, pa tudi, kako bo z informacijskim sistemom za EUDR, kdo bo pokril te stroške ter kaj bo to pomenilo za njihovo podjetje, odgovorili:

»Z vsebino uredbe EUDR smo seznanjeni in izvajamo vse ukrepe, da bomo z 31. 12. 2024 operativno pripravljeni na njeno izvajanje. Pri tem sodelujemo tudi s ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki nam daje podporo pri vsebinskih vprašanjih.

Kar zadeva informacijski sistem, ne pričakujemo resnejših težav. Smo v postopku priprave ustrezne informacijske podpore, da bodo kupci lahko z začetkom prihodnjega leta začeli iz državnih gozdov dobivati surovino skladno z zahtevami uredbe EUDR. Stroške sprememb informacijskega sistema bo pokril SiDG.

V zvezi z vašim zadnjim vprašanjem, kaj bo uveljavitev uredbe pomenila za SiDG, bi želeli pojasniti, da na sam način gospodarjenja z državnimi gozdovi omenjena uredba ne bo bistveno vplivala, povzročila bo le nekaj dodatnega administriranja.  Z državnimi gozdovi se v Sloveniji namreč že sedaj gospodari trajnostno, sonaravno in skladno z vso zakonodajo.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine