Piše: Lea Kalc Furlanič
Bliža še velikonočni podaljšan konec tedna. Četudi je velika noč največji krščanski praznik, nas pomlad in potreba po kratkem odmiku od vsakdanjega hitrega tempa kar malo poženeta od doma. Ta kratki oddih boste lahko duhovno doživeli tudi zunaj domačega kraja, cerkve. Slovenija namreč ponuja številne verske, vendar turistične destinacije.
Znan italijanski rek pravi: »Natale con i tuoi, Pasqua con chi vuoi. Ali po slovensko: Božič praznuj v družini, veliko noč pa kjerkoli in s komerkoli želiš.« To je opaziti tudi v praksi, saj se začne večina turističnih destinacij prebujati prav ob velikonočnih praznikih … Krajši dopust ob veliki noči je bil sprva, pred osamosvojitvijo, ko velikonočni ponedeljek še ni bil uradno praznik, bolj domena tujih turistov, predvsem Italijanov in Avstrijcev, a že nekaj let se tudi Slovenci podamo na velikonočne počitnice. Ne nazadnje je Slovenija bogata z destinacijami, ki poleg klasične turistične ponudbe omogočajo tudi duhovno. Tako lahko tudi stran od doma in domače župnije v polnosti doživimo veliko noč.
Tradicija velike noči
»Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih,« so besede slovenskih škofov. »Pri veliki noči gre za čisto nekaj drugega kot le za pirhe, hren in potico: gre za veselje in radost, ki izvirata iz zavedanja, da je Jezus vzel nase vso našo bolečino in jo preoblikoval z ljubeznijo. Da je vstal in da lahko tudi vsak človek znova začne upati. Da nihče ne sme obupati nad seboj, nad drugimi, nad svetom. Velika noč je veliko, močno, radostno upanje,« pa zelo izpovedno pravi primorski duhovnik Tomaž Kette, ki dela z mladimi.
Etnolog dr. Janez Bogataj velikonočno obdobje razloži: »To je zelo pestro obdobje. Sodobna velikonočna tradicija ima izjemno dolg razvoj, ki po eni strani temelji na judovskem izročilu in po drugi na starodavnih obredih prebujajočega se zelenja ali narave. Velike noči ne moremo enačiti samo z velikonočno nedeljo ali ponedeljkom, ampak z izjemnim obdobjem, ki ima pradavne korenine.« Poleg velikonočnih mašnih obredov na veliki četrtek in petek ter vstajenske maše, ki jo ponekod obhajajo na veliko soboto, drugje v nedeljo zgodaj zjutraj, te praznike spremljajo še velikonočne jedi, ki tudi nosijo globoko simboliko: rdeči pirhi simbolizirajo Kristusove kaplje krvi ali tudi rojstvo – piščanček se izleže iz lupine, jo prebije. Hren simbolizira grenko Kristusovo trpljenje na križu – oblika hrenove korenine je podobna obliki žebljev, s katerimi so ga pribili na križ; šunka pomeni njegovo meso, telo, ki ga je daroval itd. »Kristus nas z vstajenjem ni rešil vseh osebnih težav. Odprl pa nam je pot, da smo lahko učenci. In to je nekaj najlepšega,« je prepričan vipavski župnik Rafko Klemenčič, ki je osebno šel skozi težko življenjsko preizkušnjo, a ga je ta obogatila.
V pastoralni center, samostan, romarsko središče
Tako nas lahko obogati tudi kaj prijetnega v življenju, denimo krajši oddih zunaj domačega kraja. Po napornih dveh letih covidne krize, po napornem vsakdanjem življenjskem ritmu, po dolgi zimi, ki je oslabila naše telo, po stresu zaradi vojne v Ukrajini in zaradi predvolilne kampanje bo skok v katerega od slovenskih romarskih središč, turistični resort ali obisk naravnih in kulturnih znamenitosti zagotovo blagodejen. Ponudba je široka, spletne turistične strani dobro pripravljene. Kdor ima denimo rad morje, toplo sonce, Slovensko Istro, se lahko poda v Strunjan, v tamkajšnji nov pastoralni center, ki je ob cerkvi Marijinega prikazanja. Nekaj prostih dni tam je mogoče izkoristiti tako za duhovno poglobitev kot za pohode po naravnem rezervatu in obiske bližnjih obmorskih mest. Podobno je v samostanu Mekinje pri Kamniku. »Enkraten ambient na obrobju Kamnika se ponaša z 58 posteljami in s štirimi velikimi dvoranami, enkratnim atrijem in ogromnim dvoriščem. Kot tak je priljubljeno mesto za preživljanje prostih dni in obisk različnih točk v okolici,« pojasnjujejo na svoji spletni strani. So pa tudi samostani, ki so odprti le za ogled, denimo Križni hodnik v Piranu, Stična, Žiče, Pleterje, Olimje, Kostanjevica …
Bogate izkušnje nam dajo tudi romarske poti. Navadno so v njihovi okolici turistične nastanitve, tako da lahko duhovno združimo s turističnimi doživetji vseh vrst, od kulinarike do kulture, rekreacije … Enako pozitivno na nas lahko vplivajo kratke počitnice v t. i. resortih – turističnih nastanitvah, ki na enem kraju vključujejo tako tradicijo kraja kot okolje za umirjen oddih. Eden takih je pod Veliko planino, njegov lastnik Matjaž Zorman na vprašanje, kaj ponuja resort, pojasni: »Resort je hotel v naravi. Ponuja komfortno bivanje v neokrnjeni naravi, v našem primeru ob Kamniški Bistrici. Poleg bivanja pa imamo različne aktivnosti, od Pastirske akademije, ekološkega vrtnarjenja do gozdnega centra dobrega počutja itd.« Dodaja, da v njihovem resortu – hotelu v naravi lahko prenoči 140 turistov v 40 lesenih hiškah, ki so narejene v slogu tradicionalnih pastirskih koč, upoštevaje sodobne trende bivanja.
Eco resort pod Veliko planino prepriča
Tudi pri njih je epidemija pokazala zobe: »Resort je v preteklosti obiskalo do 85 odstotkov tujih turistov, zaradi epidemije pa se je trend obrnil v prid domačih gostov. Za letošnjo sezono se že kažejo znaki precejšnjega povpraševanja iz tujine, in sklepamo lahko, da se bo zaradi odprave ukrepov turizem počasi normaliziral.«
Kako je bilo z obiskom v lanskem letu, ko smo utrpeli krizo zaradi covida-19? »Resortu z izjemo leta 2020 vsako leto raste obisk, kar kaže, da se naš trud obrestuje. Lepo naravno okolje, bogat program in kulinarika so tisti atributi, ki prepričajo. V reviji Nacional Geographic so nas imenovali zeleni dragulj v osrčju Evrope,« z zadovoljstvom pripoveduje lastnik.
Da bi se njihovi gostje za velikonočne praznike dobro počutili in da bi v resortu po svoje pripomogli tudi izboljšati težke okoliščine zaradi vojne v Ukrajini, so pripravili nekaj novosti. »Ko gledam prizore iz Ukrajine, se me dotaknejo, zato bomo letos v soboto, 16. aprila, ob 16. uri pripravili blagoslov darov v naši kapeli sv. Krištofa. Obred t. i. žegna bo imel dobrodelno noto. Darovi žegna bodo namenjeni otrokom Ukrajine, ki so največje žrtve. Želim si odziva ljudi, da pomislijo na največje žrtve v Ukrajini in da jim izkažemo solidarnost, humanitarnost in dobroto,« izpostavi Zorman.
